Nova poslanska pobuda za sprejem ukrepov proti svetlobnemu onesnaženju

Poslanec DZ Samo Bevk je na seji Državnega zbora RS dne 24. 11. 2005 dal Vladi Republike Slovenije novo pobudo za sprejem uredbe o nadzoru in preprečevanju svetlobnega onesnaženja.

Kot je na tiskovni konferenci poudaril poslanec Samo Bevk, v tej poslanski pobudi na kratko predstavlja posledice za biotski sistem, javno zdravje, varnost, porabo energije in problematiko preosvetljenega nočnega neba, ki onemogoča astronomska opazovanja. Prvo pobudo za sprejem takšne vladne uredbe je predlagal 8. maja 1997 leta. Se pravi, da je od takrat minilo osem let, šest mesecev in 16 dni oziroma točno 3122 dni, pa vlada do sedaj v različnih sestavah, kljub temu ni uspela sprejeti te uredbe, čeprav je takrat in tudi potem bilo večkrat s strani, skoraj vseh ministrov za okolje, rečeno, da to uredbo podpirajo in da jo bodo pripravili. Poudaril je, da resnično upa, da bodo po 3122 dneh storili kakšen konkreten korak v tej smeri.

Tiskovne konference so se s strani Pobude za temno nebo udeležili dr. Tomaž Zwitter, Andrej Mohar in Herman Mikuž. Vsi trije so imeli kratke predstavitve.

Vsebina pobude z dne 24. 11. 2005
Magnetogram odgovora Ministra za okolje dr. Janeza Podobnika

Javna predstavitev mnenj o svetlobnem onesnaževanju okolja

v ponedeljek, 23. aprila 2001, ob 14. uri v veliki dvorani na Tomšičevi 5 v poslopju Državnega zbora Republike Slovenije, Ljubljana, Šubičeve 4

Namen javne predstavitve mnenj je predstavitev predloga uredbe Vlade Republike Slovenije o svetlobnem onesnaževanju okolja.

Cilj javne predstavitve je obravnava različnih vidikov te problematike, še zlasti pa bo usmerjena k osvetlitvi naslednjih vprašanj:

– kako zmanjšati svetlobno onesnaženje okolja,
– vpliv svetlobnega onesnaženja na živi svet,
– vpliv svetlobnega onesnaženja na astronomska opazovanja,
– pomen ohranitve območij temnega neba za bodoče generacije,
– svetlobno onesnaženje in kvaliteta bivalnega okolja,
– vidno zaznavanje ponoči in težave ljudi zaradi nezasenčenih svetilk,
– tehnične rešitve za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja pri proizvodnji in namestitvi svetlobnih teles,
– svetlobno onesnaženje v povezavi s prometno in splošno varnostjo,
– načrtovanje kvalitetne zunanje razsvetljave kot del prostorskega planiranja,
– svetlobno onesnaženje in varčevanje z energijo,
– pravna regulativa in izkušnje razvitih držav.

V septembru 2001 je izšel zbornik “Svetlobno onesnaženje” v katerem so zbrani vsi prispevki z javne predstavitve. Zbornik lahko brezplačno naročite pri avtorju teh strani.

Na voljo je tudi elektronska verzija zbornika “Svetlobno onesnaženje”

Program predstavitve

1. Andrej Gerenčer:
Pozdrav predsednika odbora Državnega zbora RS za infrastrukturo in okolje

2. Samo Bevk, Poslanec Državnega zbora RS:
Poslanska pobuda za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja okolja

3. mag. Radovan Tavzes, Ministrstvo za okolje in prostor
Predstavitev predloga vladne uredbe o preprečevanju svetlobnega onesnaževanja okolja

4. Janez Pezelj, Vodja oddelka za informiranje DZ RS
Svetlobno onesnaževanje v luči antropocentričnega premisleka

5. Herman Mikuž, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko
Svetlobno onesnaženje v Sloveniji

6. Dr. Tomaž Zwitter, Univerza v Ljubljani, Fakluteta za matematiko in fiziko
Tehnični vidiki zunanjega osvetljevanja

7. Dr. Jure Skvarč, Institut Jožef Stefan
Meritve svetlobnega onesnaženja na astronomskem observatoriju Črni Vrh

8. Dr. Peter Legiša, Fakulteta za matematiko in fiziko
Svetlobno onesnaženje = zapravljanje energije

9. Alenka Kremzer, Astronomsko društvo Orion Maribor
Svetlobna onesnaženost Maribora

10. Herman Mikuž, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Boris Arčon, Elektro Primorska
Sanacija razsvetljave v okolici observatorija Črni Vrh

11. Dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije
Vpliv svetlobnega onesnaženja na žuželke

12. Božidar Flajšman, predsednik Ekološkega foruma LDS
Za primerno nočno razsvetljavo (Ohranimo svetlobo zvezd)

13. Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d. Ljubljana
Javna razsvetljava in problematika vsiljene svetlobe

14. Vlado Planinšek, mag. Andrej Orgulan, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo Maribor, Stanko Eršte, Elektrokovina Svetilke d.o.o.
Maribor Zmanjšanje motečih emisij svetlobe

15. Aleš Štravs, Pravna fakulteta v Ljubljani
Kratek pregled tuje in domače regulative s področja svetlobnega onesnaževanja

16. Dr. Peter Legiša, dr. Peter Trontelj
Pripombe društva za opazovanje in proučevanje ptic na predlog uredbe o svetlobnem onesnaževanju okolja

Poslanska pobuda za sprejem ukrepov proti svetlobnemu onesnaženju

Poslanec Državnega zbora, g. Samo Bevk iz Idrije je na seji DZ dne 8. maja 1997 Vladi Republike Slovenije naslovil pobudo za sprejem “Uredbe o zmanjšanju in nadzoru svetlobnega onesnaževanja”. Na pobudo je že na sami seji minister dr. Pavel Gantar odgovoril pozitivno, kasneje pa je Ministrstvo podalo tudi pismeni odgovor.

Samo Bevk
Poslanec DZ

Poslanska pobuda

Idrijska občina je slovensko okno v Vesolje, na ozemlju občine stojita dva observatorija od katerih je tisti na Črnem Vrhu tudi največji v Sloveniji. Je eden od najpomembnejših evropskih observatorijev za opazovanja kometov in med prvimi v svetu. Herman Mikuž je na tem observatoriju odkril dve novi nebesni telesi-asteroida, posnetke kometa Hale-Bopp s tega observatorija so predvajale največje svetovne TV hiše, med njimi CNN, fotografije pa so objavili tudi številni svetovni časopisi in revije. Zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja v Sloveniji, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in Astronomsko-geofizikalni observatorij opozarjata, da bo ta dejavnost resno ogrožena ali celo popolnoma onemogočena, če vlada RS v doglednem roku ne bo sprejela ustreznih ukrepov.

Zato predlagam, da Vlada Republike Slovenije na podlagi 27. člena zakona o varstvu okolja sprejme

“Uredbo o zmanjšanju in nadzoru svetlobnega onesnaževanja”

Astronomi imenujejo svetlobo, ki se izgublja v nebo SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE. Le-ta še posebej prizadeva astronomska opazovanja, saj se številna nebesna telesa na osvetljenem nebu preprosto izgubijo.

Ljudje osupnemo ob pogledu na čudovito zvezdnato nebo, saj gre nedvomno za enega najlepših prizorov v naravnem okolju, ki smo mu priča že tisočletja. Prepričani smo, da mora imeti tudi danes vsakdo možnost videti zvezde, planete, Rimsko cesto, komete, galaksije … saj tako prihajamo v neposreden stik z Naravo.

S TO UREDBO NE PREDLAGAM, DA UGASNEMO VSE LUČI. Astronomi, okoljevarstveniki in ljubitelji narave potrebujemo le BOLJŠO RAZSVETLJAVO, ki sveti navzdol, kjer svetlobo potrebujemo in ne navzgor, kjer nikomur ne koristi.

Dobra razsvetljava ni premočna, ne osvetljuje neba in je energetsko varčna – z izvajanjem te uredbe bi lahko prihranili tudi do 40% stroškov, ki jih ima država in lokalne skupnosti ter gospodarski subjekti z javno razsvetljavo.

Vsak državljan ima pravico do uživanja nočnega neba.

Največji onesnaževalci v Sloveniji so gosto naseljena območja Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja in obala. Posebej pereč problem so v zadnjem času takoimenovani laserji, t.j. usmerjeni snopi svetlobe močne intenzitete, ki jih uporabljajo v nočnih zabaviščih. Zaradi velikega dometa (tudi 30km in več) ogrožajo obširna področja in dejansko onemogočajo vsakršna astronomska opazovanja. Stanje se slabša tudi na širšem območju obeh observatorijev. Najbolj očitni primeri svetlobnega onesnaženja npr. v Ljubljani je razsvetljava Pravoslavne cerkve in Zavarovalnice Triglav kjer v eni noči “pokurijo” nekaj sto kilovatnih ur električne energije od katere pa se la manjši del porabi za razsvetljavo fasade, vse ostalo pa se izgublja v nebo.

Problem svetlobnega onesnaženja je možno sanirati z razmeroma majhnimi sredstvi, s postopno zamenjavo neustreznih svetilk z svetilkami, ki ustrezajo ekološko sprejemljivim normativom.

Sanacija umetnih izvorov svetlobe naj zajame naslednja področja:
1. Nadzor javne razsvetljave
2. Omejitve pri osvetljevanju javnih zgradb
3. Prepoved uporabe močnih izvorov usmerjene svetlobe (laserji)

Danes imajo v razvitem svetu vsa okrožja in večja mesta, ki se nahajajo v bližini astronomskih observatorijev posebne uredbe, nekatere zvezne države v ZDA pa tudi zakone, ki regulirajo uporabo zunanjih svetlobnih teles za posamezne namene. Ker je Slovenija teritorialno majhna država, je potrebno ustrezno uredbo sprejeti na državnem nivoju, Občina Idrija pa za lokalne potrebe v teh dneh pripravlja poseben odlok na to temo.

Stopimo v korak z visoko razvitim svetom. ZDA poznajo te ukrepe že od petdesetih let dalje, Anglija in nekatere druge evropske države pa se s temi problemi soočajo zadnjih nekaj let.

Tu imamo izjemno priložnost, da stopimo v svetovni vrh ekološko osveščenih držav.

Idrija, Ljubljana, 25. 4. 1997

Samo Bevk, prof.