Predavanje za g. ministra in sodelavce Ministrstva za okolje in prostor (16. junij 2006)

Vsebina predavanj:

1. dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko
Uvod: kaj je svetlobno onesnaženje? Ekološke in neekološke svetilke Slovenija porabi za javno razsvetljavo okoli 60% več energije na prebivalca kot Nemčija. Ne uporabljamo ekoloških svetilk in vsako leto po nepotrebnem – naravnost v vesolje – pošljemo za okoli 1,5 milijarde SIT električne energije v obliki svetlobe.
ppt predstavitev

2. Herman Mikuž, FMF in Observatorij Črni Vrh
Monitoring svetlobnega onesnaževanja v Sloveniji. Niti v najtemnejših delih Slovenije ni več teme.
ppt predstavitev

3. dr. Tomi Trilar in Maja Zagmajster, Prirodoslovni muzej in Oddelek za biologijo BTF, DOPPS
Vpliv svetlobnega onesnaženja na živali. Predvsem nočne živali so zaradi svetlobnega onesnaževanja ogrožene, nekaterim celo grozi izumrtje.
ppt predstavitev

4. Andrej Mohar, Pobuda za temno nebo in Ustvarjalno astronomsko društvo
Slovenija postaja najbolj svetlobno onesnažena država v EU – primeri. Svetlobno onesnaževanje povzroča bleščanje in ogroža varnost v prometu Slovenija se uvršča po številu mrtvih v prometu na milijon prebivalcev (135) v sam vrh EU, skupaj z Belgijo (140), ki je najbolj svetlobno onesnažena država. Nemčija je dosti manj osvetljena in manj svetlobno onesnažena in ima samo 82 mrtvih na milijon prebivalcev.
ppt predstavitev

5. dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko
Ukrepi za zmanjšanje onesnaženja – PREDSTAVITEV UREDBE
ppt predstavitev

6. Vprašanja in razprava

Pobuda za temno nebo in pregled dosedanjih aktivnosti na Ministrstvu za okolje in prostor

Potem, ko je poslanec Samo Bevk leta 1997 na temo svetlobnega onesnaženja postavil poslansko vprašanje v parlamentu je problematika prišla v širšo javnost. O tem se je precej pisalo, posnetih je bilo več TV oddaj, cela vrsta tiskovnih konferenc v državnem zboru in končno v aprilu 2001 javna predstavitev mnenj v DZ na kateri so sodelovali vsi, ki imajo za to področje kakršenkoli interes. Objavljen je bil tudi zbornik prispevkov. To je bil velik uspeh Pobude za temno nebo saj kaj takega do takrat ni izvedel noben evropski parlament.

V letih 1999 do 2003 je bilo s strani MOP (mag. Radovan Tavzes) pripravljenih več verzij uredbe za Slovenijo. Zadnja verzija uredbe (maj 2003) je bila tudi usklajena med astronomi, naravovarstveniki in osvetljevalci. Dne 23. junija 2003 je bil na Fakulteti za matematiko in fiziko organiziran sestanek med upravitelji observatorijev, za katera so predvidena varstvena območja in državnim sekretarjem mag. Radovanom Tavzesom. Razčistili smo večino nejasnosti glede varstvenih območij okoli observatorijev. Dogovorjeno je bilo, da se profesionalni observatorij varuje z 20 km varstvenim pasom, amaterske pa s 5 km varstvenim pasom. Observatorije, ki so v gosto naseljenih področjih naj se loči od ostalih in se jih v uredbi obravnava posebej ter zanje določi npr. 500m varovalni pas, kjer bi bilo dovoljeno nameščati samo popolnoma zasenčene svetilke.

Kljub obljubam s strani MOP in tedanjega ministra pa slednji uredbe ni dal v vladno proceduro za sprejem.

Spodaj je seznam lokacij profesionalnih in amaterskih astronomskih observatorijev, ki naj bi prišli v zaščitena območja uredbe – stanje junij 2003.

Lokacije profesionalnih in amaterskih astronomskih observatorijev