Novice

The Anthropology and Geography: Dialogues Past, Present and Future konferenca

Please see below a Call for Papers for a session convened by us for the joint RGS-RAI Anthropology-Geography conference. Our session is titled ‘A right to light and a right to darkness?’. This session explores (in)equalities of access to natural light, artificial light and darkness. It explores how these are changing across differing cultural and geographical contexts, in relation to technological changes and environmental crises. We’re keen for contributions from across geography, anthropology or indeed other disciplines, engaging with any aspect of our call. We are also interested both conceptual and empirical explorations of this topic.

The Anthropology and Geography: Dialogues Past, Present and Future conference”, Royal Anthropological Institute and Royal Geographical Society (with Institute of British Geographers).
4th – 7th June 2020
British Museum/SOAS/Royal Geographical Society, London, UK. 

PANEL TITLE
A Right to Light, A Right to Darkness? (IN08)

PANEL ORGANISERS
Dr Robert Shaw, Newcastle University, UK

Dr Mikkel Bille, Roskilde University, Denmark

ABSTRACT
Anthropologists and geographers have been among the scholars from multiple disciplines who have turned towards the study of everyday human interactions with natural light, artificial light and darkness. Researchers increasingly conceive of these as relational phenomena, the understanding of which cannot be separated. What has emerged from this research is a contradictory picture of trends of both increasing artificial light in some places, but increasing darkness and lack of access to light in other places. In this session we are interested in exploring how access to both light and darkness is changing across different socio-economic, cultural and political contexts. If there was a ‘right to light’ or a ‘right to darkness’, what would they look like and what would they protect? Do they conflict with each other? Are these rights under threat differently in urban and rural areas? How are technological and infrastructural changes, including but not limited to ‘smart’ technologies, shaping them? How is human access to both light and darkness interfering with non-human access? This session contains both conceptual and empirical explorations of this topic, exploring multiple dimensions of access (or lack of access) to natural light, artificial light or darkness

SUBMIT PAPERS HERE

Deadline for paper submissions 8th January 2020. You will be informed as to whether your paper is accepted by 20th January 2020.

Please get in touch with Rob (Robert.shaw2@ncl.ac.uk) or Mikkel (mikkelbille@ruc.dk) if you’re interested in submitting a paper, or have any further questions.

Slovenija – džungla kandelabrov

Intervju s portala krajinskapolitika.si.

V imenu društva Temno nebo Slovenije odgovarjal Andrej Mohar, Aleš Šubic pa v imenu Iniciative za ureditev problematike cestne razsvetljave.

Prosim, če se lahko na kratko predstavite in povzemite cilje in aktivnosti društva Temno nebo Slovenije.

A.M.: Poslanstvo naše nevladne organizacije je zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja zaradi ohranjanja zvezdnega neba, zaščite biodiverzitete, ohranjanje dnevnega in nočnega izgleda krajine, zmanjšanje bleščanja in odpravo svetenja v bivalne prostore, kar ima lahko zelo negativne zdravstvene posledice.

(več …)

Nagrada Mednarodnega združenja za temno nebo Andreju Moharju iz Slovenije

Mednarodno združenje za temno nebo je razglasilo dobitnike nagrad za leto 2019

Povezava: https://www.darksky.org/ida-announces-2019-award-winners/

Med letošnjimi dobitniki nagrad je tudi Andrej Mohar znani slovenski okoljevarstvenik, promotor ekološke razsvetljave in borec proti svetlobnemu onesnaževanju.

Mednarodno združenje za temno nebo (International Dark-Sky Association – IDA) vsako leto nagradi izjemne dosežke posameznikov in skupin, ki se zavzemajo za ohranitev in zaščito noči. Kot voditelji v svojih okoljih igrajo nagrajenci ključno vlogo pri krepitvi globalnega gibanja za temno nebo in opolnomočenju drugih, da se pridružijo boju proti svetlobnemu onesnaževanju.

Andreju Moharju iz Slovenije je bila podeljena nagrada za oblikovanje razsvetljave in tehnološke inovacije. To nagrado podeljuje IDA posameznikom, organizacijam ali podjetjem, ki z napredno zasnovo, gradnjo in tehnološkimi inovacijami podpirajo njeno poslanstvo s spodbujanjem kakovostne zunanje nočne razsvetljave.

Andrej Mohar je v okviru EU projekta LIFE+ “Življenje ponoči” razvil napredno ekološko svetilko za osvetljevanje objektov kulturne dediščine, s programiranim svetlobnim snopom, ki je usmerjen izključno na fasado objekta in preprečuje uhajanje svetlobe mimo objekta v nebo. Svetilka zmanjšuje negativne vplive svetlobe na biodiverziteto, daje okolju prijazno toplo barvo in z napredno tehnologijo omogoča estetsko osvetlitev majhne intenzitete in dolge življenjske dobe. V Sloveniji je ta sistem osvetlitve izveden že na preko 200 cerkvah. Svetilka je skladna s slovensko Uredbo in pomeni velik prispevek k zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja.

Nagrajenec je dolgoletni član Društva Temno nebo Slovenije in je bil gonilna sila pri oblikovanju prve nacionalne Uredbe proti svetlobnemu onesnaževanju, ki jo je Slovenija uzakonila leta 2007 in je še danes v svetovnem merilu edini primer tovrstne zakonodaje, ki velja za celotno državno ozemlje.

Andrej Mohar je izvedenec za meritve svetlobnega onesnaževanja, njegovo opremo uporablja večina znanstvenikov na tem področju, med drugim tudi na observatorijih v puščavi Atacama v Čilu.

Društvo Temno nebo Slovenije
Herman Mikuž, predsednik

Ljubljana, 2. oktober 2019

Svetlobno onesnaženje, pojav, ki ga lahko zmanjšamo

V reviji Svet ptic je bil objavljen članek z naslovom “Svetlobno onesnaženje, pojav, ki ga lahko zmanjšamo”.

V sodobnem načinu življenja ljudje večinoma
ne prekinemo svojih aktivnosti ob
sončnem zahodu, ampak se spat odpravimo
veliko kasneje. Okolje si zato osvetljujemo z
umetno razsvetljavo, a ne le zaradi rabe, marveč tudi
iz drugih razlogov. Npr. zunanje osvetljevanje spomenikov,
gradov in cerkva ima namen na te objekte
opozoriti tudi v nočnem času. Osvetljeni reklamni
panoji nas tudi ponoči prepričujejo v nakup določenih
izdelkov. Toda vse bolj jasno je, da uporaba
pretirano in neprimerno nameščene razsvetljave
spreminja nočno podobo sveta in negativno vpliva
na številne organizme.

Celoten članek lahko preberete tukaj: Svetlobno onesnaženje, pojav, ki ga lahko zmanjšamo