Novice

Andrej Mohar, Herman Mikuž, Tomaž Zwitter, Pobuda za temno nebo

Namen monitoringa je ugotoviti najnovejše stanje svetlobnega onesnaženja v Sloveniji. V ta namen smo avgusta 2005 pričeli z rednim snemanjem neba iz več lokacij po Sloveniji. S standardizirano opremo bomo dokumentirali stanje svetlobnega onesnaženja neba nad lokacijami obstoječih astronomskih observatorijev ter potencialnih lokacij, kjer bi se zaradi relativno temnega neba lahko izvajala astronomska opazovanja. Prvi rezultati monitoringa so predstavljeni na teh straneh. Z njimi pa bomo seznanili tudi Ministrstvo za okolje in prostor.

Monitoring se izvaja s Canon digitalnimi fotoaparati tipa EOS 1Ds (1), 20D in 350D, s skoraj identičnimi spektralnimi karakteristikami senzorjev in objektivom ribje oko Peleng 3.5/8 mm, pritrjenem na fiksno stojalo. Opazovanja se izvajajo ob jasnih nočeh, pri stabilnih opazovalnih pogojih (anticiklon) z namenom, da dobimo čimbolj celovito sliko svetlobnega onesnaženja nad Slovenijo.

Slika 1: Digitalni fotoaparat Canon EOS 1Ds, velikost senzorja 4064×2704 pik, (25x36mm), opremljen z objektivom ribje oko Peleng 3.5/8 mm, ki naredi 180o projekcijo neba v krog s premerom 24 mm. Tako z enim samim posnetkom pokrijemo celotno vidno nebo.

Senzorji serije digitalnih fotoaparatov Canon EOS imajo identične spektralne karakteristike in so optimizirani za detekcijo v vidnem spektru. Pri nastavitvah občutljivosti nad ISO 400 učinkovito zaznavajo tudi razmeroma majhne svetlobne tokove. Njihova spektralna občutljivost pokriva celoten vidni spekter od 400 do 700 nanometrov. To je obenem tudi spektralno območje v katerem sevajo visokotlačne natrijeve ter živosrebrne svetilke zunanje razsvetljave, ki so v Sloveniji največ v uporabi.

Slika 2: Standardna spektralna odzivnost senzorja na svetlobo halogenske svetilke v digitalnem fotoaparatu Canon 350D. Maksimum odzivnosti v posameznem spektralnem območju je normaliziran na celo enoto.(2) Vir: Christian Buil 2005 http://www.astrosurf.org/buil/350d/350d.htm

Iz gornje slike je razvidno, da je optimalna spektralna odzivnost Canonovega senzorja v območju valovnih dolžin 400 do 700 nanometrov, kar se zelo dobro ujema s spektralno porazdelitvijo emisijskih črt živosrebrnih svetilk (Hg) in visokotlačnih natrijevih svetilk (Na I) na sliki spodaj. Zato smatramo, da so navedeni digitalni fotoaparati primerni za snemanje svetlobnega onesnaženja neba.

Slika 3: Spekter nočnega neba z emisijskimi črtami živosrebrnih svetilk (Hg) in visokotlačnih natrijevih svetilk (Na I).(3) Ordinatna os je v Angstromih. Vir: Christian Buil 2005, http://www.astrosurf.org/buil/us/spe2/hresol4.htm

Posnetki svetlobnega onesnaženja iz različnih lokacij po Sloveniji

Prvi rezultati monitoringa

1. Analiza posnetkov svetlobnega onesnaženja na lokacijah Observatorija Črni Vrh, Zaplana in AGO v Ljubljani

Snemanje smo izvedli v jasni noči 1.-2. september 2005 s postavitvijo, ki je prikazana na sliki 1. Kamero smo orientirali po glavnih straneh neba. Na posnetkih je sever zgoraj, vzhod pa na levi strani. Občutljivost kamere je bila nastavljena na ISO 1000, osvetlitve pa so trajale 180 sekund. Določili smo jih eksperimentalno. Da bi čimbolj ohranili verodostojnost posnetkov jih nismo dodatno procesirali. Posneli smo jih v RAW formatu, ki ohrani informacije brez izgub. Odštet je bil le termični šum kamere.

Canon 1Ds, 3min@ISO 1000, Peleng 3,5/8 mm fisheye @f/5,6 vlaga 100%
Črni Vrh                                          Zaplana                                        AGO
  
d=35 km                                          d=22 km                                      d=0 km

Slika 4: Posnetek neba iz observatorijev na Črnem Vrhu (levo), na Zaplani (sredina) in AGO (desno) v noči 1.-2. september 2005. Pod vsako sliko je zabeležena zračna razdalja lokacije od Ljubljane. Nebo nad AGO, ki je sredi Ljubljane je preosvetljeno z umetno svetlobo, ki prihaja neposredno od nezasenčenih svetilk ter od odboja svetlobe od tal. Nebo nad Zaplano in Črnim Vrhom je temnejše. Svetel trak, ki se razprostira čez posnetek je naša Galaksija. Nad obema lokacijama je vidno žarenje neba, ki prihaja od oddaljenih virov, ki sevajo pod majhnimi koti nad horizontom. Sevanje v oranžni barvi prihaja od visokotlačnih natrijevih, v zelenkasti barvi pa od živosrebrnih svetilk. Foto A. Mohar in H. Mikuž. Celotna zbirka posnetkov je dosegljiva na spletni strani http://www.observatorij.org/Monitoring.html

Zaradi preosvetljenega neba na lokaciji AGO smo natančneje analizirali le posnetka iz Zaplane in Črnega Vrha. Identifikacijo virov onesnaženja smo opravili s pomočjo karte in kotomera. Prikazani so v spodnji tabeli.

Observatorij Črni vrh (730m)                        Observatorij Zaplana (600 m)

Identifikacija in oddaljenost virov svetlobnega onesnaženja

Na obeh posnetkih je močno prisotno žarenje neba, ki se pokriva s smerjo naselij iz tabele 2. Na lokaciji Zaplana sega svetlobni smog v smeri Vrhnike in Ljubljane vse do višine 45° nad obzorjem, v smeri Logatca pa nekoliko manj. V ostalih smereh nebo osvetljujejo žarometi iz bližnjih cerkva. Od celotne površine neba ga je okoli 50% omejeno ali sploh neuporabno za astronomska opazovanja. Nebo nad Črnim Vrhom je nekoliko temnejše, kot na Zaplani. Svetlobni smog v smeri Ljubljane sega do višine 30°, v smeri Trsta in Furlanije pa do višine 20°. Viden je sicer večji del Galaksije, ki pa proti obzorju izgine v soju Ljubljane in Trsta. Od celotne površine neba ga je okoli 30% omejeno uporabno za astronomska opazovanja.

Iz posnetkov lahko zaključimo, da je na lokaciji Zaplana stanje onesnaženja neba kritično, na lokaciji Črni Vrh je nebo sicer temnejše, vendar je predvsem v smeri proti Ljubljani osvetljenost neba močno povečana in to kljub razmeroma veliki oddaljenosti od vira umetne svetlobe. To razmeroma visoko stopnjo onesnaženja pripisujemo prav svetenju slabo zasenčenih svetilk iz oddaljenih virov pod majhnimi koti nad obzorjem.

2. Analiza posnetkov svetlobnega onesnaženja na lokacijah Črni Vrh, Zaplana, Barje in AGO v Ljubljani

Snemanje smo izvedli v dveh jasnih nočeh in sicer: 8. avgusta in 30. septembra 2005 s postavitvijo, ki je prikazana na sliki 1, s to razliko, da smo uporabili digitalni fotoaparat Canon 20D, ki ima nekoliko manjši CMOS detektor zato na posnetkih vidimo celo nebo le v smeri daljše stranice.

Canon 20D, 3min@ISO 1600, Peleng 3,5/8 mm fisheye @f/5,6 vlaga 80%

Črni Vrh           Zaplana              Barje                  AGO
   
d=35 km              d=22 km              d=8 km                 d=0 km

Slika 5: Posnetki neba (od leve proti desni) iz Črnega Vrha, Zaplane, Barja in AGO v nočeh 8. agusta (zgoraj) in 30. septembra 2005 (spodaj). Pod vsako sliko je zabeležena zračna razdalja lokacije od Ljubljane. Nebo nad AGO, ki je sredi Ljubljane in Barju je preosvetljeno z umetno svetlobo, ki prihaja neposredno od nezasenčenih svetilk ter od odboja svetlobe od tal. Nebo nad Zaplano in Črnim Vrhom je temnejše. Svetel trak, ki se razprostira čez posnetke je naša Galaksija. Nad obema lokacijama je vidno žarenje neba, ki prihaja od oddaljenih virov, ki sevajo pod majhnimi koti nad horizontom. Sevanje v oranžni barvi prihaja od visokotlačnih natrijevih, v zelenkasti barvi pa od živosrebrnih svetilk. Foto H. Mikuž. Celotna zbirka posnetkov je dosegljiva na spletni strani http://www.observatorij.org/Monitoring.html

V obeh nočeh je bil enak tip vremena – dan po prehodu fronte s čisto atmosfero in relativna vlago okoli 80%. Nebo nad AGO in delno na Barju je preosvetljeno z umetno svetlobo, ki prihaja neposredno od nezasenčenih svetilk ter od odboja svetlobe od tal. Kljub precejšnji razliki v razdalji od Ljubljane ni opazne razlike v svetlosti neba v zenitu na Zaplani in Črnem Vrhu. Vidimo tudi, da je nebo nad Črnim Vrhom 8. 8. in 30. 9. (enak tip vremena) enako svetlo, kar je seveda pričakovano.

Zaključki

Monitoring svetlobnega onesnaženja kaže, da je nočno nebo močno onesnaženo tudi na oddaljenih lokacijah, kjer sicer v bližini ni večjih naselij. Sem lahko prihaja umetna svetloba le iz oddaljenih urbanih področij. Ključen problem pri omejevanju onesnaženja je torej preprečevanje sevanja nad vodoravnico, ki očitno prihaja od nezasenčenih ali slabo zasenčenih svetil. To se zdi edina smiselna fizikalna razlaga za širjenje umetne svetlobe na velike razdalje. Glede na velike prostorske dimenzije širjenja svetlobe pod majhnimi koti (glej sliko 6) bo za resen in dolgoročen nadzor svetlobnega onesnaženja nujno potrebno v čim večji meri uporabljati popolnoma zasenčene svetilke, kot edino učinkovito tehnično rešitev.

Slika 6: Prikaz prostorskega dosega sevanja svetilk pod majhnimi koti nad ozemljem Slovenije. Za izhodišče smo vzeli Ljubljano, ki je v naši državi največji vir svetlobnega onesnaženja. Koncentrični krogi povezujejo točke v gornji plasti troposfere (h=5 km), kjer jo žarki pod značilnimi koti iz tabele 1 zapustijo.

Če se bo v Sloveniji nadaljeval sedanji trend povečevanja nezasenčene zunanje razsvetljave, resna astronomska opazovanja ne bodo več možna že v začetku naslednjega desetletja. Nujno je spoznanje, da je tudi nočno nebo del naše naravne dediščine, ki je nimamo pravice uničevati, ampak jo moramo ohraniti bodočim generacijam. Vsako drugačno ravnanje bi bilo neodgovorno in škodljivo. Za to že obstaja potrebna tehnologija cut-off svetilk, ki je na trgu dostopna in ni bistveno dražja od starejše, ki povzroča še vrsto drugih okoljskih problemov. Njihova pomembna prednost pa je tudi učinkovitejša izraba energije. Vsekakor je na potezi Ministrstvo za okolje in prostor z napovedano uredbo o zmanjšanju svetlobnega onesnaženja.

Zahvala

Podjetju Infocona d.o.o. se iskreno zahvaljujemo za izposojo digitalnega fotoaparata Canon 1Ds. Gospodu Matjažu Gostinčarju iz Urada RS za seizmologijo pa za pomoč pri izdelavi karte prostorske razporeditve širjenja umetne svetlobe pod majhnimi koti.

Stalne meritve ekstinkcije in sija neba

Od avgusta 2004 obratuje na Observatoriju Črni Vrh vsenebna kamera, ki vsako jasno noč neprestano snema nebo. Slike sproti obdelujemo in shranimo na disk. Zjutraj po končanem snemanju poseben program samodejno izdela filmski posnetek, ki je javno dostopen na internetu. Osnovni namen projekta je podpora internetnim astronomskim opazovanjem z robotiziranim 60-cm teleskopom. Kmalu pa se je pokazala večstranska uporabnost tega inštrumenta. Poleg spremljanja vremenskega dogajanja namreč beleži tudi pojave svetlih bolidov, morebitnih polarnih sijev, prelete letal, ipd. Ti dogodki so zabeleženi v arhivu.

V decembru 2005 je Bojan Dintinjana nadgradil programsko opremo vsenebne kamere. Programski paket za analizo slik IRAF Apphot iz NOAO fotometrira zvezdo Severnico in okoliško nebo. Podatki se sproti kalibrirajo in rišejo v graf na spletu v realnem času. Kalibracijo smo naredili na Landoltovih sekvencah, ki smo jih posneli s 60-cm teleskopom Cichocki na isti lokaciji. Meritve so kalibrirane na standardni Johnsonov V CCD filter.

Ta dopolnitev programja nam daje zelo natančne informacije o kvaliteti nočnega neba nad širšim področjem observatorija Črni vrh. Podatki o siju in prosojnosti neba pa bodo zelo uporabni tudi za dolgoročni monitoring svetlobnega onesnaženja.

Meritve atmosferske ekstinkcije in sija neba

Meritve atmosferske ekstinkcije in sija neba v noči 30. septembra 2005. Iz poteka grafa je razvidno, da je bila noč fotometrične kvalitete (koeficient ekstinkcije v V filtru okoli 0,25), nebo pa ves čas dokaj temno s sijem med 20,3 magnitude zvečer in 20,5 magnitude na kvadratno sekundo zjutraj. Noč podobne kvalitete je bila tudi 4. avgusta 2005 (slika spodaj)

Posredujem vam pismo, ki sem ga poslala na Ministrstvo za okolje in prostor. Vesela sem, da ste se angažirali za delovanje v pravo smer, pravijo, da tudi kaplja vode izdolbe tolmun.

Zadeva: svetlobno onesnaževanje okolja, Ljubljana – Opozorilo

Po sprejetju vladne odredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, sem opazila zamenjavo bučk razsvetljave na Bratovševi ploščadi. Lepo. Ne razumem pa, kako ste v istem obdobju, konec lanskega leta, dovolili postaviti in zagnati novo svetlobno reklamo na stolpnici CD, Trg republike. Le-ta zagotovo presega dovoljene mejne vrednosti! Njeno žarčenje je strahovita svetlobna polucija, obenem je velik porabnik predragocene energije in ne nazadnje izredno moteče deluje na psiho-fizično počutje mestnih prebivalcev.

Stanujem v 4. nadstropju bloka na Bratovševi ploščadi s pogledom na mesto, kar pomeni, da sem vsaj 4 kilometre oddaljena od izvora umetne svetlobe. Svetlobni bliski reklame v alternaciji z močnim svetlobnim žarenjem nebo nad Ljubljano izredno onesnažujejo in posledično vplivajo na zdravje. Če se že vedno ne da izogniti hrupu in smradu, se zagotovo lahko prepreči nepotrebno svetlobno onesnaževanje.

Lepo bi bilo, če bi bila Slovenija v času njenega predsedovanja vzor, ne samo v leporečju, ampak bi tudi dejansko izvajala to, o čemer govori.

V upanju, da se bo navedeno svetlobno reklamno telo odstranilo, vam želim uspešno delovanje v prid čistejšemu okolju.

Milanka Lange Lipovec
Bratovševa ploščad 21, Ljubljana

Ljubljana, 25. januar 2008

V aprilu ter juliju in avgustu 2007 sem se večkrat mudil na otoku Cresu. Nočno nebo je opazno temnejše kot naprimer na Observatoriju Črni Vrh. S seboj sem imel digitalni fotoaparat in merilnik Unihedron. Naredil sem nekaj posnetkov neba z vsenebnim objektivom ter meritve sija neba, ki so priložene v spodnji tabeli.

Svetlost neba na Cresu (tabela spodaj) se ob ugodnem jasnem vremenu giblje okoli vrednosti 21,3 do 21,5 magnitude (merilec Unihedron). Razmere pa se lahko močno poslabšajo v času lova na plavo ribo, ko se skupine osvetljenih ribiških ladij ponoči zadržujejo na območju Kvarnerja in Kvarnerića. Uporabljajo namreč izjemno močne reflektorje (nekaj 100 KW), ki so razvrščeni okoli ladje in svetijo v vse smeri, seveda tudi v nebo. Spodaj sem dokumentiral enega od takih primerov, ki se v poletnem času pogosto dogajajo.

Dne 5. avgusta 2007 sem na planoti nad vasjo Valun snemal Rimsko cesto z objektivom ribje oko in opazil, da je jugozahodni del neba nenavadno svetel in kar nekam brez zvezd. Naredil sem serijo 2 minutnih posnetkov Rimske ceste (glej film) in z merilcem Unihedron izmeril sij neba. Ob 22h30 sem nameril sij 21,00 magnitude. To je kake 0,2 magnitude svetleje kot ob normalni jasni noči. Svetenje reflektorjev iz ribiških ladij se najlepše vidi na filmski animaciji, ki pokriva časovni interval 42 minut. Narejena je iz dvajsetih 2-minutnih posnetkov z vsenebnim objektivom pri občutljivosti ISO 1600. Učinek reflektorjev se lepo vidi tudi na animaciji, ki prikazuje nebo, posneto 5. in 6. avgusta iz iste lokacije. Na prvi sliki je nebo osvetljeno, na drugi pa ne.

Nočno nebo z Rimsko cesto in modro svetlobno kupolo, ki je segala vse do višine 30 stopinj nad obzorjem. Fotoaparat Canon EOS 20D, 120 sekundna osvetlitev pri ISO 1600. Objektiv Peleng 8mm, f/4. Foto H. Mikuž

Modra svetlobna kupola je prihajala od umetne razsvetljave ribiških ladij, lociranih kakih 20 km proč v Kvarnerju. Posneto iz vasi Lubenice na n.v. 400 m kjer se odpira čudovit pogled na ves Kvarner. V ozadju je osvetljena obala južnega dela Istre. Fotoaparat Canon EOS 20D, 60 sekundna osvetlitev pri ISO 1600. Objektiv Peleng 8mm, f/4. Foto H. Mikuž

Zmogljivosti moderne tehnologije so res neverjetne. Vprašanje pa je koliko te tehnologije lahko brez resnih posledic naše okolje sploh prenese. Ko gledaš te reflektorje ki svetijo desetine in stotine kilometrov daleč se zdi, da človek pri posegih v naravo nima več nobene pametne mere. Pohlep po denarju je neverjeten, vendar tovrstno ribarjenje ne more dolgo trajati. Rib bo ob tako intenzivnem lovu preprosto zmanjkalo.

Meritve sija neba na otoku Cresu v letu 2007

7. 4. 2007 Meritve opravil H. Mikuž

8. 4. 2007

9. 4. 2007

20. 7. 2007

5. 8. 2007

6. 8. 2007

Svetovna popotnica Milanka Lange Lipovec: moti me svetloba iz več kot 5 km oddaljenega svetlobnega panoja na TR 3

Objavljamo celoten tekst protestnega pisma

Jumbo pano – nevaren LED prikazovalnik na stolpnici TR 3 v Ljubljani

Blišč in beda Slovenije. Odprto pismo ministrom in medijem.

V četrtek 15. novembra 2007 so prižgali jumbo LED prikazovalnik na stolpnici TR 3 v Ljubljani. Stvar presega vse razumne meje saj močno sveti čez polovico Ljubljane. Uporabljene so izjemno učinkovite LED diode, zato je osnesnaženje še dosti močnejše. Umetna svetloba utripajočega panoja je zlasti moteča za stanovalce višjih nadstropij, ki so v osi svetenja LED diod in imajo prost pogled na TR 3. Tovrstne inštalacije so prava ekološka bomba saj bodo številni okoliški stanovalci ponoči stalno izpostavljeni zdravju škodljivi umetni svetlobi. Posledice bodo težave pri spanju, motnje bioritma in posledično precej večja verjetnost, da zbolijo za rakom. Svetloba LED diod je tako močna, da ne pomagajo niti zavese.

Pano je last podjetja Sodobni mediji, ki je na svoji spletni zapisalo:
“V podjetju Sodobni mediji d.o.o. želimo ponuditi naročnikom najvišjo možno stopnjo prepoznavnosti s pomočjo sodobnih digitalnih medijev v zunanjem in ambientalnem oglaševanju.”

Posnetek Jumbo panoja na stolpnici TR 3 iz razdalje 1 km. Foto: Temno nebo Slovenije, 15. 11. 2007

Podjetje Sodobni mediji se očitno ne zaveda katastrofalnih posledic, ki jih bo imelo nočno svetenje panoja za okoliško prebivalstvo. O dokazani povezavi med izpostavljenostjo umetni svetlobi ponoči in rakavimi obolenji si lahko preberete članek Cirkadialni ritem in kronomedicina, objavljen v Farmacevtskem vestniku (Letnik 58, štev. 1, marec 2007). Obstajajo pa tudi številne tuje študije, ki to povezavo potrjujejo. Prizadetim okoliškim prebivalcem ne ostane drugega kot vložitev odškodninskih tožb zaradi ogrožanja zdravja, motenja posesti in posiljevanja s škodljivo umetno svetlobo. Pano predstavlja tudi kršitev Vladne uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

Preseneča nas neodgovornost mestne uprave, ki ji očitno ni mar za zdravje in počutje meščanov in je kot kaže tudi dovolila iznakaženje arhitekture akademika prof. Edvarda Ravnikarja. Temno nebo Slovenije ostro protestira in zahteva takojšnjo odstranitev panoja.

Primož Kuk nam je poslal serijo kvalitetnih nočnih posnetkov, ki prikazujejo katastrofalne razsežnosti svetlobnega onesnaženja v Novi Gorici in okolici. Slike in podnapisi povedo vse. Posneto v jeseni 2007.

Slika 1: Nova industrijska cona v Šempetru. Tam svetilke sicer še vedno ne gorijo, so pa bile postavljene nekje v začetku leta 2007. So vse nezasenčene CX vetilke. Ko bo gorelo zna biti živ obup. Nasproti indrustrijske cone je novo golf grišče (moram še poslikat), ki je po novem dobilo neke grozne reflektorje, da lahko gospodje igrajo golf ponoči (lahko si predstavljate svetlobo potrebno da lepo vidiš tisto žogico ponoči…)

Slika 2: Ulica Ivana Suliča v Šempetru pri Gorici ; montirane so strahotne svetilke (tiste stare pravokotne z dvema paraboloma) na ogromnih drogovih, v nekaterih gorijo obe žarnice, rezultat je lepo viden na slikah. Stanovalci morajo spuščati rolete, sicer je nemogoče spati

Slika 3: Konec avtoceste po vipavski dolini, prihod na mednarodni mejni prehod Vrtojba. Razsvetljava je podobno pretirana, kot na ljubljanski obvoznici, le da so tu razsvetljena še parkirna mesta. Vse skupaj je lepo vidno na panoramskem posnetku na sliki 4, slikano iz hriba Mark (oz. Sv. Mark po starem) nad Šempetrom.

Slika 4: MMP Vrtojba je celotno območje, kjer so na sliki močnejše svetilke. Spodaj so hale Iskre avtoelektrike. Med Iskro in MMP je novo igrišče za golf, tako da bi sedaj nov posnetek izgledal še bolj brutalno. Levo od Iskre pa je nov del industrijske cone, viden na sliki 1 (ki še ne gori).

Slika 5: spodaj center Šempetra pri Gorici, zadaj (čez polje) Gorica, na obzorju ostale vasi po Furlaniji.

Slika 6: Nova Gorica slikana iz Kapele (Kostanjevice), torej iz juga proti severu med nogometno tekmo, kar pomeni lahko tudi 2X na teden. Zadaj se osvetljena cerkev Svete Gore lahko samo skrije.

Slika 7: stara cesta med Šempetrom in Novo gorico. Med mostovoma na sliki so lani postavli 4 zasenčene svetilke, saj je bil edini del, ki še ni imel svetilk na tem delu. Pod prvim mostom, poleg potoka Vrotjbice gre tudi osvetljena kolesarska steza, pod drugim pa poleg železnice še brutalno osvetljena Šempeterska obvoznica, ki je prava izguba energije, saj nima ne pločnika, celo za kolesarje je prepovedana (z znakom), pa je vseeno osvetljena.

Slika 8: Brutalno osvetljena Šempeterska obvoznica, ki je prava izguba energije. Nima niti pločnika, celo za kolesarje je vožnja prepovedana (z znakom), pa je vseeno osvetljena??? Razsvetljava izvedena s svetilkami tipa CX z izbočeno kapo

Slika 9: slika Goriške in Furlanije: desno spodaj Nova Gorica, ki je bistveno svetlejša od stare Gorice, ki se jo drži in poteka med hriboma levo proti svetli packi, ki najbolj pade v oči, to je že prej omenjen MMP Vrtojba. Zadaj Furlanija. Mogoče si na tem posnetku težko predstavljamo temno noč, opisano na kamnu spomenika.

Javni denar porabljen za onesnaževanje okolja

V začetku januarja 2008 je bila postavljena nova razsvetljava parkirišča. Sestavlja jo 29 svetilk PRISMA, opremljenih s 100W metalhalogenimi sijalkami. Ekipa Temnega neba je v petek 8. 2. 2008 ob 0h30 opravila ogled in meritve razsvetljave ter preverbo njene skladnosti z uredbo Vlade RS številka 4162.

Ugotovitve

Razsvetljava ni skladna z 8. členom uredbe 4162. V obratovalnem času je povprečna električna priključna moč svetilk prekoračena za 5-krat. Izven obratovalnega časa pa za 24-krat. Ob izvajanju meritev inštitut ni obratoval, kljub temu je obratovala vsa razsvetljava s polno močjo. 8. člen uredbe namreč zahteva zmanjšanje električne moči svetilk izven obratovalnega časa na 1/5. To prav tako predstavlja kršitev 8. člena uredbe. Priporočene vrednosti za osvetljenost parkirišča so presežene najmanj za faktor 10. Projektant očitno tega ni upošteval. Poleg tega je projekt opremil z metalhalogenidnimi sijalkami, ki jih sploh ni mogoče regulirati. V celoti gledano ocenjujemo, da gre za nestrokovno in daleč predimenzionirano osvetljevanje parkirišča, ki bi ga lahko (če je sploh potrebno) povsem ustrezno osvetlili z 1/5 sedanjega števila svetilk in temu ustrezno manjšo porabo in stroški postavitve. Sploh pa je vprašljiva tudi smiselnost postavitve razsvetljave, glede na to, da poteka delo Inštituta v eni izmeni in je parkirišče ponoči prazno. Težko se je znebiti vtisa, da gre le še za enega od projektov, katerega namen je zgolj nesmiselno trošenje električne energije ter posledično povečevanje izpustov toplogrednih plinov. Obstoječe stanje je v očitnem nasprotju z zavezo varstva okolja in varčne rabe energetskih virov, ki jo proklamirata IMP Klima in IMP Inštitut klima na svojih spletnih straneh. Hkrati je tudi primer neustrezne razsvetljave parkirišča in slab zgled morebitnim novim naročnikom razsvetljave.

Po nam znanih podatkih je bila izgradnja IMP Inštituta Klima sofinancirana z državnim denarjem za razvoj energetsko varčnih klimatskih sistemov in z namenom zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Dejansko pa tovrstne predimenzionirane in nepotrebne inštalacije izpuste toplogrednih plinov le povečujejo. Za parkirišče tega ranga bi bila osvetljenost 5 lx povsem zadovoljiva in v skladu s priporočili. Če pa je parkirišče prazno naj bo ugasnjeno, saj osvetljevanje ni potrebno. Parkirišča podobnih objektov v Avstriji ali Nemčiji so ugasnjena. Zakaj bi bilo v Sloveniji drugače?

Projektant: Intra lighting, d.o.o.
Izvajalec: Elmo, d.d. 

Razsvetljeno prazno parkirišče pred Inštitutom Klima. Posneto 8. februarja 2008 ob 0h46. 

Kategorija objekta: poslovna stavba
– skupna tlorisna površina (stavba + parkirišče): cca 8000 m2.

Skladnost s 4. členom uredbe 4162 – osvetljevanje z okolju prijaznimi svetilkami
– svetilke so v izvedbi z ravnim steklom, popolnoma zasenčene. Delež svetlobnega toka, ki seva navzgor je 0%. Svetilke so v skladu s 4. členom uredbe 4162.

Skladnost z 8. členom uredbe 4162 – razsvetljava poslovne stavbe

Skladnost z 8. členom uredbe 4162 – dovoljena povprečna el. moč svetilk

Meritve osvetljenosti parkirišča
– osvetljenost pod svetilkami dosega celo 360 lx, kar je absurdno velika vrednost. Med svetilkami najmanj 60 lx. Priporočene vrednosti so presežene najmanj za 10 krat.

Letna poraba električne energije in stroški:
– poraba elektrike 4200 ur x 2,9 kW = 12180 kWh,
– strošek za porabo elektrike 12180 kWh x 0,10 Eur = 1218 Eur,
– emisije toplogrednih plinov: cca 6000 kg letno.

Pogled na kompleks IMP Inštitut klima iz 200 m oddaljenega stanovanjskega naselja. Kljub uporabi popolnoma zasenčenih svetilk je prisotna izdatna emisija svetlobe v okolje preko odboja od tal in sten stavbe (vidno na posnetku). Dodaten problem je tudi izvedba razsvetljave v beli barvi, ki je zaradi intenzivnejšega sipanja za okolje in ljudi (bližina stanovanj – motnje cirkadialnega ritma) bolj škodljiva od rumene. Posneto 8. februarja 2008 ob 0h29.

Svetilka PRISMA je popolnoma zasenčena in glede konstrukcije skladna z uredbo 4162. Vendar pa so svetilke opremljene s premočnimi sijalkami in postavljene preveč na gosto. Izmerjene vrednosti osvetljenosti tal zato daleč presegajo normative in vse razumne meje.

Podobna situacija je tudi v Hidria Inštitut za avtomobilsko industrijo v Tolminu, kjer je nameščenih 18 enakih svetilk kot v Godoviču. Osvetljenost pod svetilkami pa dosega 260 lx, kar je prav tako absurdno velika vrednost.

Dne 15. marca 2008 je ekipa Temnega neba Slovenije opravila inšpekcijski pregled trga v Lukovici. Ugotovili smo, da 19. septembra niso kršili uredbe, ker tedaj še ni stopila v veljavo (22. septembra 2007). Torej v tistem trenutku jo niso kršili.

Trg v Lukovici je KATASTROFA, saj uporabljajo nezasenčene svetilke. Na oknih stanovanjskih objektov smo izmerili do 100 luksov !!!!! Večina svetilk je oddaljena samo 2 m ali celo manj od stanovanjskih oken. Posla kolikor hočeš – za popravljanje razsvetljave in za nov oknološki inštitut. Če še ne vemo ali 1 lx ali 0.1 lx osvetlitve na oknu že prekine tvorbo melatonina pa smo lahko prepričani, da 100 lx na oknu zanesljivo povečuje promet Onkološkega inštituta in pogrebnih zavodov!

Okna in fasade svetlejše od ceste. Foto: Temno nebo Slovenije, 15. 3. 2008

Neprijetno bleščanje od nezasenčenih svetilk. Foto: Temno nebo Slovenije, 15. 3. 2008

Če ne bi bilo protesta bi ta svetilka stala še bližje oknom. Izmerjena osvetljenost na oknih 106 lx! Foto: Temno nebo Slovenije, 15. 3. 2008

Svetilka 1 meter od okna. Foto: Temno nebo Slovenije, 15. 3. 2008

Osvetljevanje oken. Foto: Temno nebo Slovenije, 15. 3. 2008

Luč pred okni. Foto: Temno nebo Slovenije, 15. 3. 2008

Osvetljevanje oken. Foto: Temno nebo Slovenije, 15. 3. 2008

Našteli smo 18 talnih svetilk, dodatne 4 pa so bile zakrite. Si jih pa lahko ogledate na posnetku iz otvoritve trga 19. 9. 2007

Slavnostna otvoritev trga v Lukovici dne 19. 9. 2007.

Veličasten ognjemet ob slavnostni otvoritvi trga v Lukovici dne 19. 9. 2007. Kot je vidno iz slike so morali bleščavo razsvetljavo trga med ognjemetom ugasniti, sicer ga obiskovalci ne bi niti opazili.

Ugotovoli smo, da je bila kršitev že 3 dni pozneje, ko je uredba stopila v veljavo. Namestiti 22 talnih svetilk je okoljski kriminal in nesmiselno afnanje, ki koristi samo prodajalcem elektrike.

Pot nas je nato vodila v smeri Domžal, vendar nas je že na izvozu Krtina presenetila gromozanska razsvetljava. Odpeljali smo se po “krasno” razsvetljeni cesti in trčili na vratarja Hoferja. Do Hoferja je speljana nova, približno 1 km dolga asfaltirana cesta z 2 – 5 cd/m2 svetlosti in CX-200 z 250 W sijalkami, oddaljenimi po približno 20 metrov. Za takšno lokalno cesto bi bile dovolj 100 W žarnice na 2 krat večji razdalji, najbolje pa da razsvetljave sploh ne bi bilo.

Na tej cesti smo bili skoraj eno uro in v tem času je statistika prometa naslednja:

0 kamionov
0 avtov
0 motoristov
0 kolesarjev
0 pešcev

Cesta je kljub pormetu s približno 0 oseb na uro razsvetljena s približno 10.000 W moči. Na letnem nivoju torej davkoplačevalci privatnemu podjetju plačamo 4000 evrov za eletriko za nepotrebno razsvetljave tako rekoč zasebne ceste, ki jo ponoči nihče ne uporablja. Z energijo za to cesto bi dober projektant osvetlil 6 km regionalne cest, da o lokalnih ne govorimo.

Skratka: 2 škandala v Lukovici!

Nato smo si ogledali še Domžale, kjer je Mercator katastrofa (10 cd/m2 na fasadi ???), športno igrišče prav tako, prodajalec sadja pa sveti z žarometi direktno v stanovanjski blok, itd.

Andrej Mohar

Dr. Peter Legiša, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko

Povzetek

Osnutek uredbe o preprečevanju svetlobnega onesnaževanja je zelo dobrodošel, vendar premalo upošteva problem svetlobe, ki se razširja v smereh blizu odoravnice. Ta svetloba ne povzroča samo bleščanja in nepotrebnega osvetljevanja spalnic, ampak ima tudi zelo negativen vpliv na živi svet in na podobo pokrajine.

Zapravljanje energije je posebno vidno pri dekorativni razsvetljavi. Večinoma so uporabljeni premočni širokokotni žarometi brez senčil in precejšen del svetlobe gre mimo cilja. Še zmeraj so v uporabi visokotlačne živosrebrne sijalke, čeprav jim izkoristek hitro pada in imajo zelo negativen vpliv na okolje.

V prihodnosti bomo morali močno vzdigniti standarde pri načrtovanju in izvedbi zunanje razsvetljave. Z uporabo popolnoma zasenčenih svetilk lahko zaradi zmanjšanega bleščanja brez škode zmanjšamo nivo osvetljenosti in tako prihranimo energijo. Pri osvetljevanju prehodov za pešce in križišč nima smisla osvetljevati še okolico.

Senzorji omogočajo veliko zmanjšanje stroškov za varnostno razsvetljavo. Uporaba učinkovitejših dušilk in elektronskih balastov prav tako pomeni občutne prihranke energije. Pri osvetljevanju stavb je potrebno upoštevati svetlost okolja.

Nezasenčene svetilke in problem bleščanja

Oglejmo si cestno svetilko, pritrjeno nekaj metrov nad prometno površino. To je lahko kroglasta svetilka na sliki 1. Svetlobo svetilke lahko razdelimo na tri dele.

Slika 1: Svetlobo, ki jo oddaja svetilka, lahko razdelimo na tri dele; koristno vlogo igra le tista v območju III.

Prvi del (I) je svetloba, ki gre nad vodoravnico. To je izgubljena energija, ki moti astronome in ptice selivke. Potem je svetloba, ki gre navzdol, a oklepa le majhen kot z vodoravnico – do nekako 10 stopinj. Ta svetloba (označena z II) zadene tla daleč od svetilke in pod majhnim kotom. Njen učinek na osvetlitev tal je zelo šibek. Poleg tega meče dolge sence, tako da ne igra kake koristne vloge. Pač pa ta svetloba pada praktično pravokotno na oči ljudi, usmerjenih proti svetilki. Tako ima lahko močan negativen vpliv, saj moti prilagoditev oči na slabe svetlobne razmere. Pravimo, da ta svetloba povzroča bleščanje.

Vsi poznamo bleščanje sonca, kadar je nizko nad obzorjem, ali bleščanje nasproti vozečih vozil ponoči in vemo, kakšno nevarnost predstavlja. Bleščanje je še posebno neprijetno za starejše ljudi. Pri njih namreč roženica in leča nista več povsem prozorni. Tako pride do razpršitve svetlobe v očesu in nastane svetlobna koprena, ki moti vid. Bleščanje cestne razsvetljave je odveč in zmanjšuje varnost na cesti.

Svetloba iz kategorij I (nad vodoravnico) in II (blizu vodoravnice) je vidna zelo daleč in privlači žuželke in druga živa bitja z zelo širokega območja, obenem pa ne igra koristne vloge in je zapravljanje energije. Kvari tudi videz nočne pokrajine, še posebno na podeželju. Želimo si torej svetilke, ki ne bodo oddajale svetlobe v teh smereh. Sprejemljiv kompromis so popolnoma (povsem) zasenčene svetilke, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravno ravnino, ki gre skozi žarnico v svetilki. Te svetilke imajo bleščanje navadno močno omejeno. Angleški izraz za popolnoma zasenčen je “full cutoff”, saj taka svetilka poreže vso svetlobo nad vodoravnico. Primere popolnoma zasenčenih svetilk najdete v prispevku zasenčene svetilke. Izdelujejo jih tudi pri nas. Na žalost pa namesto njih večinoma montirajo delno zasenčene svetilke, pri katerih prozorna kapa štrli iz ohišja. Ta kapa del svetlobe odbije in lomi nad vodoravnico, povzroča pa tudi bleščanje. Taka svetilka privlači žuželke z zelo širokega območja in insekti pogosto najdejo netesnosti v spojih (slika 2). Sloj mrtvih žuželk zmanjšuje izkoristek luči in zahteva čiščenje, ki na višini osem ali deset metrov ni ravno poceni.

Slika 2: Sloj mrtvih žuželk v delno zasenčeni svetilki

(Mimogrede, zelo dobro tehnično rešitev predstavljajo popolnoma zasenčene svetilke s filtriranjem zraka. Zaradi segrevanja in ohlajanja se zrak v svetilki razteza in krči. Tako je težko hermetično zapreti svetilko. Filter pa omogoča izenačitev tlaka, ne da bi prah in žuželke prodrli v svetilko.)

Slika 3: Razsvetljava na ulici Pod topoli v Ljubljani, je morda še uporabna za pešce, ki svoj pogled lahko odvrnejo od same svetilke. Voznikom pa zaradi bleščanja predstavlja bolj oviro kot pomoč

Nekateri projektanti, ki na nesrečen način prenašajo metode notranje razsvetljave v zunanjo, se problemu bleščanja skušajo izogniti tako, da žarnico (sijalko) zastrejo z mlečnim steklom ali plastiko. Na žalost zaradi močnega kontrasta med lučjo in temnim okoljem take svetilke še zmeraj slepijo, kot lahko lepo vidimo na sliki 3. Pojavijo pa se še drugi problemi. Površina zastora oddaja difuzno svetlobo v vse smeri, tudi nad vodoravnico. Izgube v zastoru znašajo na začetku kakih trideset odstotkov, s starostjo pa celo v očiščenem zaslonu lahko izgubimo več kot pol svetlobe. Ker se zastor hitro zamaže, so te izgube še toliko večje. Končni izkoristek takih svetilk je izredno majhen.

Najslabši za okolje so prav gotovo odprti zastori zunanjih svetilk. Ti se najbolj mažejo in dopuščajo žuželkam dostop do žarnice (sijalke), kjer se osmodijo ali scvrejo.

Kroglaste svetilke spominjajo tudi na Luno. Nekateri nočni metulji potujejo tako, da njihova pot oklepa določen kot s smerjo proti Luni. Če od daleč vidno svetilko zamenjajo z Luno, se njihova pot ukrivi v spiralo, ki se zmeraj bolj bliža svetilki.

Ob vseh argumentih za popolnoma zasenčene svetilke se boste gotovo vprašali, zakaj jih je na naših cestah le za vzorec. Odgovor je deloma v zastarelih normah, deloma pa v neprilagodljivosti projektantov in industrije. Za starejše popolnoma zasenčene svetilke je veljalo, da dobro osvetlijo cesto le na območju sorazmerno blizu svetilki. Tako bi bilo po mnenju nekaterih treba take svetilke postavljati bolj na gosto kot običajne delno zasenčene svetilke. Ti kritiki popolnoma zasenčenih svetilk pa pozabljajo na to, da imajo popolnoma zasenčene svetilke zmanjšano bleščanje in tako nekoliko temnejši predeli med svetilkami ne motijo.

Popolnoma zasenčene svetilke novejšega datuma pa imajo za ravno stekleno kapo zelo kakovostne reflektorje, pogosto sestavljene iz velikega števila majhnih ploskvic (faset), ki lahko zelo enakomerno in na široko razporedijo in razpršijo svetlobo. Tudi pri žarometih novejših avtomobilov boste opazili isti trend: namesto rebraste prozorne kape imate gladko in skoraj ravno steklo, za njim pa kakovostne odbojne površine, ki poskrbijo, da čim več svetlobe zapusti svetilko v zaželeni smeri. Rezultat je mnogo boljša osvetlitev z enako žarnico. Čas je, da ta napredek doseže tudi našo cestno razsvetljavo, še posebno, ker bomo na ta način močno zmanjšali škodljivo bleščanje. Industrija sama verjetno ne bo podrla starih izdelovalnih linij in postavila nove. Pritisk javnosti in, kot se nadejamo – spremenjeni predpisi pa za naše izdelovalce svetilk pomenijo tudi veliko priložnost.