Author - administrator administrator

Na nočnih digitalnih posnetkih naselij so vidne številne luči zunanje razsvetljave. Gre za točkaste izvore, podobne zvezdam. Zato lahko za detekcijo uporabimo obstoječe astronomske programe za analizo digitalnih posnetkov. V konkretnem primeru smo vzeli nočni posnetek Maribora, ga pretvorili v FITS format in analizirali s programom Fitsblink. Štetje pokaže koliko svetlobnih izvorov seva dovolj velik svetlobni tok proti točki opazovališča, da sproži detekcijo.

Slika 1: nočni posnetek Maribora in okolice iz Belvija. Posneto v februarju 2005

Program Fitsblink je na posnetku našel 14775 točkastih izvorov. Podroben pregled pokaže, da je poleg pravih detekcij svetilk tudi nekaj lažnih zadetkov na osvetljenih oknih, fasadah in celo avtomobilih. Vendar pa je teh zadetkov v primerjavi s pravimi malo. Ocenjujemo, da njihovo število ne presega 5%. Vse kaže, da je štetje svetilk s pomočjo digitalnih posnetkov in programa Fitsblink zelo učinkovito orodje za ocenjevanje populacij nočne razsvetljave.

Slika 2: del posnetka Maribora na katerem so z rdečimi krogci označeni svetlobni viri, ki jih je zaznal program Fitsblink.

Treba pa je upoštevati, da iz ene lokacije ne vidimo vseh svetilk. Del namreč zastirajo stavbe in vegetacija. Zato bi morali za bolj natančno oceno narediti posnetke iz več lokacij. Program tudi ne šteje povsem zasenčenih svetilk, ker niso vidne. Bolj natančne rezultate bi nam dali posnetki narejeni v večji ločljivosti.

Če imate inštaliran Fitsblink lahko poizkusite sami prešteti svetilke. Tukaj je FITS datoteka.

Posnetek Maribora je priskrbel mag. Javor Kac. Analizo posnetka je opravil Bojan Dintinjana iz Fakultete za matematiko in fiziko, Univerze v Ljubljani.

Smučišče je oddaljeno od astronomskega observatorija na Črnem Vrhu 3 km v smeri jugozahod. Osvetljeno je z 22 asimetričnimi reflektorji po 400 W. Meritev vpliva smučišča na sij neba smo izvedli dne 24. januarja 2006 zvečer. Uporabili smo posnetke iz vsenebne kamere, ki obratuje nepretrgoma od mraka do zore.

Meritev sija neba smo naredili na delu neba v smeri cca 30o nad smučiščem, pri čemer smo vzeli niz zaporednih posnetkov med 18h40 in 20 uro. Razsvetljava je obratovala od mraka do 19h08 minut, ko so jo izključili. Sprememba sija se lepo vidi na spodnjem grafičnem prikazu. Vidimo, da razsvetljava dodatno osvetli nebo nad smučiščem za cca 33% ali približno 0,3 magnitude, kar je zelo veliko. Velik vpliv razsvetljave je viden tudi na animaciji. Jugozahodna smer je na sliki spodaj desno.

Vključeno:

Ugasnjeno:

Animacija:

in krvulja:

Analizo meritev je naredil Bojan Dintinjana, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

As you already know Ljubljana has changed a lot of public lighting. Most of the main roads (avenues) are already replaced by fully shielded luminaires. Power reduction by 40% was done just on that main roads (from 250W to 150W), on other roads we do not see significant power reduction.

It is hard to say how many luminaires in Ljubljana are fully shielded right now, we guess that 40% of total energy of public lighting in Ljubljana is now emitted by fully shielded luminaires.

Measurements of light pollution: summer 2009 vs. summer 2007 (before Slovene Light Pollution Law):

1. Zaplana astronomical observatory, 22 km from line distance from center of Ljubljana (www.uad.si). Now sky over Zaplana is about 0.15 magnitude darker, Milky way is brighter, all members of astronomical club UAD claims that the sky is better now. Light dome of Ljubljana is about 30% smaller than 2 years ago. Limiting magnitude at Zaplana observatory is now about 21.20.

2. Črni Vrh astronomical observatory, 37 km from Ljubljana in similar direction as Zaplana observatory. Herman Mikuž reports that the sky (www.observatorij.org) is now 0.10 magnitude darker than 2 years ago. Limiting magnitude at Črni Vrh observatory is now about 21.25.

In both cases uncertainty of estimation is +-0.05 magnitude, measurements were done by Sky Quality Meter without lens. Unfortunately we cannot provide reliable photos of light domes, because we didn’t have the same camera & lenses all the time. But on all-sky photos light pollution reduction is visible. We are in process to develop special software for reduction of all-sky photos.

We think that this is a rare example of documented light pollution reduction on large scale (Ljubljana has about 270.000 inhabitants). Ljubljana is exception, because they changed to many luminaire in a very short time. Other municipalities in Slovenia are more slow, according to Slovene Light Pollution Law municipalities must change all public lighting into fully shielded until December 31, 2016. We got many reports that in municipalities power reduction of -60% is very common.

The main reason of light pollution reduction in central Slovenia are retrofitted fully shielded luminaires. Power reduction of few roads is second, less important reason.

We do not see many changes of other outdoor lighting in Ljubljana (churches, private buildings, shopping centers, commercial buildings). Several billboards were switched off, many of them replaced illumination from bottom to top.

This result in Slovenia is a clear confirmation that so called “box theory” of light distribution promoted by a few lighting experts does not work at all! Results in Slovenia confirm that it is very important that luminaires are full shielded.

We are happy right now with the results and we are sure that our sky will be darker in next years – if new LED and metalhalogen white light will not spoil the complete process!!!

Andrej Mohar, Herman Mikuž, Tomaž Zwitter, Pobuda za temno nebo

Namen monitoringa je ugotoviti najnovejše stanje svetlobnega onesnaženja v Sloveniji. V ta namen smo avgusta 2005 pričeli z rednim snemanjem neba iz več lokacij po Sloveniji. S standardizirano opremo bomo dokumentirali stanje svetlobnega onesnaženja neba nad lokacijami obstoječih astronomskih observatorijev ter potencialnih lokacij, kjer bi se zaradi relativno temnega neba lahko izvajala astronomska opazovanja. Prvi rezultati monitoringa so predstavljeni na teh straneh. Z njimi pa bomo seznanili tudi Ministrstvo za okolje in prostor.

Monitoring se izvaja s Canon digitalnimi fotoaparati tipa EOS 1Ds (1), 20D in 350D, s skoraj identičnimi spektralnimi karakteristikami senzorjev in objektivom ribje oko Peleng 3.5/8 mm, pritrjenem na fiksno stojalo. Opazovanja se izvajajo ob jasnih nočeh, pri stabilnih opazovalnih pogojih (anticiklon) z namenom, da dobimo čimbolj celovito sliko svetlobnega onesnaženja nad Slovenijo.

Slika 1: Digitalni fotoaparat Canon EOS 1Ds, velikost senzorja 4064×2704 pik, (25x36mm), opremljen z objektivom ribje oko Peleng 3.5/8 mm, ki naredi 180o projekcijo neba v krog s premerom 24 mm. Tako z enim samim posnetkom pokrijemo celotno vidno nebo.

Senzorji serije digitalnih fotoaparatov Canon EOS imajo identične spektralne karakteristike in so optimizirani za detekcijo v vidnem spektru. Pri nastavitvah občutljivosti nad ISO 400 učinkovito zaznavajo tudi razmeroma majhne svetlobne tokove. Njihova spektralna občutljivost pokriva celoten vidni spekter od 400 do 700 nanometrov. To je obenem tudi spektralno območje v katerem sevajo visokotlačne natrijeve ter živosrebrne svetilke zunanje razsvetljave, ki so v Sloveniji največ v uporabi.

Slika 2: Standardna spektralna odzivnost senzorja na svetlobo halogenske svetilke v digitalnem fotoaparatu Canon 350D. Maksimum odzivnosti v posameznem spektralnem območju je normaliziran na celo enoto.(2) Vir: Christian Buil 2005 http://www.astrosurf.org/buil/350d/350d.htm

Iz gornje slike je razvidno, da je optimalna spektralna odzivnost Canonovega senzorja v območju valovnih dolžin 400 do 700 nanometrov, kar se zelo dobro ujema s spektralno porazdelitvijo emisijskih črt živosrebrnih svetilk (Hg) in visokotlačnih natrijevih svetilk (Na I) na sliki spodaj. Zato smatramo, da so navedeni digitalni fotoaparati primerni za snemanje svetlobnega onesnaženja neba.

Slika 3: Spekter nočnega neba z emisijskimi črtami živosrebrnih svetilk (Hg) in visokotlačnih natrijevih svetilk (Na I).(3) Ordinatna os je v Angstromih. Vir: Christian Buil 2005, http://www.astrosurf.org/buil/us/spe2/hresol4.htm

Posnetki svetlobnega onesnaženja iz različnih lokacij po Sloveniji

Prvi rezultati monitoringa

1. Analiza posnetkov svetlobnega onesnaženja na lokacijah Observatorija Črni Vrh, Zaplana in AGO v Ljubljani

Snemanje smo izvedli v jasni noči 1.-2. september 2005 s postavitvijo, ki je prikazana na sliki 1. Kamero smo orientirali po glavnih straneh neba. Na posnetkih je sever zgoraj, vzhod pa na levi strani. Občutljivost kamere je bila nastavljena na ISO 1000, osvetlitve pa so trajale 180 sekund. Določili smo jih eksperimentalno. Da bi čimbolj ohranili verodostojnost posnetkov jih nismo dodatno procesirali. Posneli smo jih v RAW formatu, ki ohrani informacije brez izgub. Odštet je bil le termični šum kamere.

Canon 1Ds, 3min@ISO 1000, Peleng 3,5/8 mm fisheye @f/5,6 vlaga 100%
Črni Vrh                                          Zaplana                                        AGO
  
d=35 km                                          d=22 km                                      d=0 km

Slika 4: Posnetek neba iz observatorijev na Črnem Vrhu (levo), na Zaplani (sredina) in AGO (desno) v noči 1.-2. september 2005. Pod vsako sliko je zabeležena zračna razdalja lokacije od Ljubljane. Nebo nad AGO, ki je sredi Ljubljane je preosvetljeno z umetno svetlobo, ki prihaja neposredno od nezasenčenih svetilk ter od odboja svetlobe od tal. Nebo nad Zaplano in Črnim Vrhom je temnejše. Svetel trak, ki se razprostira čez posnetek je naša Galaksija. Nad obema lokacijama je vidno žarenje neba, ki prihaja od oddaljenih virov, ki sevajo pod majhnimi koti nad horizontom. Sevanje v oranžni barvi prihaja od visokotlačnih natrijevih, v zelenkasti barvi pa od živosrebrnih svetilk. Foto A. Mohar in H. Mikuž. Celotna zbirka posnetkov je dosegljiva na spletni strani http://www.observatorij.org/Monitoring.html

Zaradi preosvetljenega neba na lokaciji AGO smo natančneje analizirali le posnetka iz Zaplane in Črnega Vrha. Identifikacijo virov onesnaženja smo opravili s pomočjo karte in kotomera. Prikazani so v spodnji tabeli.

Observatorij Črni vrh (730m)                        Observatorij Zaplana (600 m)

Identifikacija in oddaljenost virov svetlobnega onesnaženja

Na obeh posnetkih je močno prisotno žarenje neba, ki se pokriva s smerjo naselij iz tabele 2. Na lokaciji Zaplana sega svetlobni smog v smeri Vrhnike in Ljubljane vse do višine 45° nad obzorjem, v smeri Logatca pa nekoliko manj. V ostalih smereh nebo osvetljujejo žarometi iz bližnjih cerkva. Od celotne površine neba ga je okoli 50% omejeno ali sploh neuporabno za astronomska opazovanja. Nebo nad Črnim Vrhom je nekoliko temnejše, kot na Zaplani. Svetlobni smog v smeri Ljubljane sega do višine 30°, v smeri Trsta in Furlanije pa do višine 20°. Viden je sicer večji del Galaksije, ki pa proti obzorju izgine v soju Ljubljane in Trsta. Od celotne površine neba ga je okoli 30% omejeno uporabno za astronomska opazovanja.

Iz posnetkov lahko zaključimo, da je na lokaciji Zaplana stanje onesnaženja neba kritično, na lokaciji Črni Vrh je nebo sicer temnejše, vendar je predvsem v smeri proti Ljubljani osvetljenost neba močno povečana in to kljub razmeroma veliki oddaljenosti od vira umetne svetlobe. To razmeroma visoko stopnjo onesnaženja pripisujemo prav svetenju slabo zasenčenih svetilk iz oddaljenih virov pod majhnimi koti nad obzorjem.

2. Analiza posnetkov svetlobnega onesnaženja na lokacijah Črni Vrh, Zaplana, Barje in AGO v Ljubljani

Snemanje smo izvedli v dveh jasnih nočeh in sicer: 8. avgusta in 30. septembra 2005 s postavitvijo, ki je prikazana na sliki 1, s to razliko, da smo uporabili digitalni fotoaparat Canon 20D, ki ima nekoliko manjši CMOS detektor zato na posnetkih vidimo celo nebo le v smeri daljše stranice.

Canon 20D, 3min@ISO 1600, Peleng 3,5/8 mm fisheye @f/5,6 vlaga 80%

Črni Vrh           Zaplana              Barje                  AGO
   
d=35 km              d=22 km              d=8 km                 d=0 km

Slika 5: Posnetki neba (od leve proti desni) iz Črnega Vrha, Zaplane, Barja in AGO v nočeh 8. agusta (zgoraj) in 30. septembra 2005 (spodaj). Pod vsako sliko je zabeležena zračna razdalja lokacije od Ljubljane. Nebo nad AGO, ki je sredi Ljubljane in Barju je preosvetljeno z umetno svetlobo, ki prihaja neposredno od nezasenčenih svetilk ter od odboja svetlobe od tal. Nebo nad Zaplano in Črnim Vrhom je temnejše. Svetel trak, ki se razprostira čez posnetke je naša Galaksija. Nad obema lokacijama je vidno žarenje neba, ki prihaja od oddaljenih virov, ki sevajo pod majhnimi koti nad horizontom. Sevanje v oranžni barvi prihaja od visokotlačnih natrijevih, v zelenkasti barvi pa od živosrebrnih svetilk. Foto H. Mikuž. Celotna zbirka posnetkov je dosegljiva na spletni strani http://www.observatorij.org/Monitoring.html

V obeh nočeh je bil enak tip vremena – dan po prehodu fronte s čisto atmosfero in relativna vlago okoli 80%. Nebo nad AGO in delno na Barju je preosvetljeno z umetno svetlobo, ki prihaja neposredno od nezasenčenih svetilk ter od odboja svetlobe od tal. Kljub precejšnji razliki v razdalji od Ljubljane ni opazne razlike v svetlosti neba v zenitu na Zaplani in Črnem Vrhu. Vidimo tudi, da je nebo nad Črnim Vrhom 8. 8. in 30. 9. (enak tip vremena) enako svetlo, kar je seveda pričakovano.

Zaključki

Monitoring svetlobnega onesnaženja kaže, da je nočno nebo močno onesnaženo tudi na oddaljenih lokacijah, kjer sicer v bližini ni večjih naselij. Sem lahko prihaja umetna svetloba le iz oddaljenih urbanih področij. Ključen problem pri omejevanju onesnaženja je torej preprečevanje sevanja nad vodoravnico, ki očitno prihaja od nezasenčenih ali slabo zasenčenih svetil. To se zdi edina smiselna fizikalna razlaga za širjenje umetne svetlobe na velike razdalje. Glede na velike prostorske dimenzije širjenja svetlobe pod majhnimi koti (glej sliko 6) bo za resen in dolgoročen nadzor svetlobnega onesnaženja nujno potrebno v čim večji meri uporabljati popolnoma zasenčene svetilke, kot edino učinkovito tehnično rešitev.

Slika 6: Prikaz prostorskega dosega sevanja svetilk pod majhnimi koti nad ozemljem Slovenije. Za izhodišče smo vzeli Ljubljano, ki je v naši državi največji vir svetlobnega onesnaženja. Koncentrični krogi povezujejo točke v gornji plasti troposfere (h=5 km), kjer jo žarki pod značilnimi koti iz tabele 1 zapustijo.

Če se bo v Sloveniji nadaljeval sedanji trend povečevanja nezasenčene zunanje razsvetljave, resna astronomska opazovanja ne bodo več možna že v začetku naslednjega desetletja. Nujno je spoznanje, da je tudi nočno nebo del naše naravne dediščine, ki je nimamo pravice uničevati, ampak jo moramo ohraniti bodočim generacijam. Vsako drugačno ravnanje bi bilo neodgovorno in škodljivo. Za to že obstaja potrebna tehnologija cut-off svetilk, ki je na trgu dostopna in ni bistveno dražja od starejše, ki povzroča še vrsto drugih okoljskih problemov. Njihova pomembna prednost pa je tudi učinkovitejša izraba energije. Vsekakor je na potezi Ministrstvo za okolje in prostor z napovedano uredbo o zmanjšanju svetlobnega onesnaženja.

Zahvala

Podjetju Infocona d.o.o. se iskreno zahvaljujemo za izposojo digitalnega fotoaparata Canon 1Ds. Gospodu Matjažu Gostinčarju iz Urada RS za seizmologijo pa za pomoč pri izdelavi karte prostorske razporeditve širjenja umetne svetlobe pod majhnimi koti.

Stalne meritve ekstinkcije in sija neba

Od avgusta 2004 obratuje na Observatoriju Črni Vrh vsenebna kamera, ki vsako jasno noč neprestano snema nebo. Slike sproti obdelujemo in shranimo na disk. Zjutraj po končanem snemanju poseben program samodejno izdela filmski posnetek, ki je javno dostopen na internetu. Osnovni namen projekta je podpora internetnim astronomskim opazovanjem z robotiziranim 60-cm teleskopom. Kmalu pa se je pokazala večstranska uporabnost tega inštrumenta. Poleg spremljanja vremenskega dogajanja namreč beleži tudi pojave svetlih bolidov, morebitnih polarnih sijev, prelete letal, ipd. Ti dogodki so zabeleženi v arhivu.

V decembru 2005 je Bojan Dintinjana nadgradil programsko opremo vsenebne kamere. Programski paket za analizo slik IRAF Apphot iz NOAO fotometrira zvezdo Severnico in okoliško nebo. Podatki se sproti kalibrirajo in rišejo v graf na spletu v realnem času. Kalibracijo smo naredili na Landoltovih sekvencah, ki smo jih posneli s 60-cm teleskopom Cichocki na isti lokaciji. Meritve so kalibrirane na standardni Johnsonov V CCD filter.

Ta dopolnitev programja nam daje zelo natančne informacije o kvaliteti nočnega neba nad širšim področjem observatorija Črni vrh. Podatki o siju in prosojnosti neba pa bodo zelo uporabni tudi za dolgoročni monitoring svetlobnega onesnaženja.

Meritve atmosferske ekstinkcije in sija neba

Meritve atmosferske ekstinkcije in sija neba v noči 30. septembra 2005. Iz poteka grafa je razvidno, da je bila noč fotometrične kvalitete (koeficient ekstinkcije v V filtru okoli 0,25), nebo pa ves čas dokaj temno s sijem med 20,3 magnitude zvečer in 20,5 magnitude na kvadratno sekundo zjutraj. Noč podobne kvalitete je bila tudi 4. avgusta 2005 (slika spodaj)

Posredujem vam pismo, ki sem ga poslala na Ministrstvo za okolje in prostor. Vesela sem, da ste se angažirali za delovanje v pravo smer, pravijo, da tudi kaplja vode izdolbe tolmun.

Zadeva: svetlobno onesnaževanje okolja, Ljubljana – Opozorilo

Po sprejetju vladne odredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja, sem opazila zamenjavo bučk razsvetljave na Bratovševi ploščadi. Lepo. Ne razumem pa, kako ste v istem obdobju, konec lanskega leta, dovolili postaviti in zagnati novo svetlobno reklamo na stolpnici CD, Trg republike. Le-ta zagotovo presega dovoljene mejne vrednosti! Njeno žarčenje je strahovita svetlobna polucija, obenem je velik porabnik predragocene energije in ne nazadnje izredno moteče deluje na psiho-fizično počutje mestnih prebivalcev.

Stanujem v 4. nadstropju bloka na Bratovševi ploščadi s pogledom na mesto, kar pomeni, da sem vsaj 4 kilometre oddaljena od izvora umetne svetlobe. Svetlobni bliski reklame v alternaciji z močnim svetlobnim žarenjem nebo nad Ljubljano izredno onesnažujejo in posledično vplivajo na zdravje. Če se že vedno ne da izogniti hrupu in smradu, se zagotovo lahko prepreči nepotrebno svetlobno onesnaževanje.

Lepo bi bilo, če bi bila Slovenija v času njenega predsedovanja vzor, ne samo v leporečju, ampak bi tudi dejansko izvajala to, o čemer govori.

V upanju, da se bo navedeno svetlobno reklamno telo odstranilo, vam želim uspešno delovanje v prid čistejšemu okolju.

Milanka Lange Lipovec
Bratovševa ploščad 21, Ljubljana

Ljubljana, 25. januar 2008

V aprilu ter juliju in avgustu 2007 sem se večkrat mudil na otoku Cresu. Nočno nebo je opazno temnejše kot naprimer na Observatoriju Črni Vrh. S seboj sem imel digitalni fotoaparat in merilnik Unihedron. Naredil sem nekaj posnetkov neba z vsenebnim objektivom ter meritve sija neba, ki so priložene v spodnji tabeli.

Svetlost neba na Cresu (tabela spodaj) se ob ugodnem jasnem vremenu giblje okoli vrednosti 21,3 do 21,5 magnitude (merilec Unihedron). Razmere pa se lahko močno poslabšajo v času lova na plavo ribo, ko se skupine osvetljenih ribiških ladij ponoči zadržujejo na območju Kvarnerja in Kvarnerića. Uporabljajo namreč izjemno močne reflektorje (nekaj 100 KW), ki so razvrščeni okoli ladje in svetijo v vse smeri, seveda tudi v nebo. Spodaj sem dokumentiral enega od takih primerov, ki se v poletnem času pogosto dogajajo.

Dne 5. avgusta 2007 sem na planoti nad vasjo Valun snemal Rimsko cesto z objektivom ribje oko in opazil, da je jugozahodni del neba nenavadno svetel in kar nekam brez zvezd. Naredil sem serijo 2 minutnih posnetkov Rimske ceste (glej film) in z merilcem Unihedron izmeril sij neba. Ob 22h30 sem nameril sij 21,00 magnitude. To je kake 0,2 magnitude svetleje kot ob normalni jasni noči. Svetenje reflektorjev iz ribiških ladij se najlepše vidi na filmski animaciji, ki pokriva časovni interval 42 minut. Narejena je iz dvajsetih 2-minutnih posnetkov z vsenebnim objektivom pri občutljivosti ISO 1600. Učinek reflektorjev se lepo vidi tudi na animaciji, ki prikazuje nebo, posneto 5. in 6. avgusta iz iste lokacije. Na prvi sliki je nebo osvetljeno, na drugi pa ne.

Nočno nebo z Rimsko cesto in modro svetlobno kupolo, ki je segala vse do višine 30 stopinj nad obzorjem. Fotoaparat Canon EOS 20D, 120 sekundna osvetlitev pri ISO 1600. Objektiv Peleng 8mm, f/4. Foto H. Mikuž

Modra svetlobna kupola je prihajala od umetne razsvetljave ribiških ladij, lociranih kakih 20 km proč v Kvarnerju. Posneto iz vasi Lubenice na n.v. 400 m kjer se odpira čudovit pogled na ves Kvarner. V ozadju je osvetljena obala južnega dela Istre. Fotoaparat Canon EOS 20D, 60 sekundna osvetlitev pri ISO 1600. Objektiv Peleng 8mm, f/4. Foto H. Mikuž

Zmogljivosti moderne tehnologije so res neverjetne. Vprašanje pa je koliko te tehnologije lahko brez resnih posledic naše okolje sploh prenese. Ko gledaš te reflektorje ki svetijo desetine in stotine kilometrov daleč se zdi, da človek pri posegih v naravo nima več nobene pametne mere. Pohlep po denarju je neverjeten, vendar tovrstno ribarjenje ne more dolgo trajati. Rib bo ob tako intenzivnem lovu preprosto zmanjkalo.

Meritve sija neba na otoku Cresu v letu 2007

7. 4. 2007 Meritve opravil H. Mikuž

8. 4. 2007

9. 4. 2007

20. 7. 2007

5. 8. 2007

6. 8. 2007

Svetovna popotnica Milanka Lange Lipovec: moti me svetloba iz več kot 5 km oddaljenega svetlobnega panoja na TR 3

Objavljamo celoten tekst protestnega pisma

Jumbo pano – nevaren LED prikazovalnik na stolpnici TR 3 v Ljubljani

Blišč in beda Slovenije. Odprto pismo ministrom in medijem.

V četrtek 15. novembra 2007 so prižgali jumbo LED prikazovalnik na stolpnici TR 3 v Ljubljani. Stvar presega vse razumne meje saj močno sveti čez polovico Ljubljane. Uporabljene so izjemno učinkovite LED diode, zato je osnesnaženje še dosti močnejše. Umetna svetloba utripajočega panoja je zlasti moteča za stanovalce višjih nadstropij, ki so v osi svetenja LED diod in imajo prost pogled na TR 3. Tovrstne inštalacije so prava ekološka bomba saj bodo številni okoliški stanovalci ponoči stalno izpostavljeni zdravju škodljivi umetni svetlobi. Posledice bodo težave pri spanju, motnje bioritma in posledično precej večja verjetnost, da zbolijo za rakom. Svetloba LED diod je tako močna, da ne pomagajo niti zavese.

Pano je last podjetja Sodobni mediji, ki je na svoji spletni zapisalo:
“V podjetju Sodobni mediji d.o.o. želimo ponuditi naročnikom najvišjo možno stopnjo prepoznavnosti s pomočjo sodobnih digitalnih medijev v zunanjem in ambientalnem oglaševanju.”

Posnetek Jumbo panoja na stolpnici TR 3 iz razdalje 1 km. Foto: Temno nebo Slovenije, 15. 11. 2007

Podjetje Sodobni mediji se očitno ne zaveda katastrofalnih posledic, ki jih bo imelo nočno svetenje panoja za okoliško prebivalstvo. O dokazani povezavi med izpostavljenostjo umetni svetlobi ponoči in rakavimi obolenji si lahko preberete članek Cirkadialni ritem in kronomedicina, objavljen v Farmacevtskem vestniku (Letnik 58, štev. 1, marec 2007). Obstajajo pa tudi številne tuje študije, ki to povezavo potrjujejo. Prizadetim okoliškim prebivalcem ne ostane drugega kot vložitev odškodninskih tožb zaradi ogrožanja zdravja, motenja posesti in posiljevanja s škodljivo umetno svetlobo. Pano predstavlja tudi kršitev Vladne uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

Preseneča nas neodgovornost mestne uprave, ki ji očitno ni mar za zdravje in počutje meščanov in je kot kaže tudi dovolila iznakaženje arhitekture akademika prof. Edvarda Ravnikarja. Temno nebo Slovenije ostro protestira in zahteva takojšnjo odstranitev panoja.

Primož Kuk nam je poslal serijo kvalitetnih nočnih posnetkov, ki prikazujejo katastrofalne razsežnosti svetlobnega onesnaženja v Novi Gorici in okolici. Slike in podnapisi povedo vse. Posneto v jeseni 2007.

Slika 1: Nova industrijska cona v Šempetru. Tam svetilke sicer še vedno ne gorijo, so pa bile postavljene nekje v začetku leta 2007. So vse nezasenčene CX vetilke. Ko bo gorelo zna biti živ obup. Nasproti indrustrijske cone je novo golf grišče (moram še poslikat), ki je po novem dobilo neke grozne reflektorje, da lahko gospodje igrajo golf ponoči (lahko si predstavljate svetlobo potrebno da lepo vidiš tisto žogico ponoči…)

Slika 2: Ulica Ivana Suliča v Šempetru pri Gorici ; montirane so strahotne svetilke (tiste stare pravokotne z dvema paraboloma) na ogromnih drogovih, v nekaterih gorijo obe žarnice, rezultat je lepo viden na slikah. Stanovalci morajo spuščati rolete, sicer je nemogoče spati

Slika 3: Konec avtoceste po vipavski dolini, prihod na mednarodni mejni prehod Vrtojba. Razsvetljava je podobno pretirana, kot na ljubljanski obvoznici, le da so tu razsvetljena še parkirna mesta. Vse skupaj je lepo vidno na panoramskem posnetku na sliki 4, slikano iz hriba Mark (oz. Sv. Mark po starem) nad Šempetrom.

Slika 4: MMP Vrtojba je celotno območje, kjer so na sliki močnejše svetilke. Spodaj so hale Iskre avtoelektrike. Med Iskro in MMP je novo igrišče za golf, tako da bi sedaj nov posnetek izgledal še bolj brutalno. Levo od Iskre pa je nov del industrijske cone, viden na sliki 1 (ki še ne gori).

Slika 5: spodaj center Šempetra pri Gorici, zadaj (čez polje) Gorica, na obzorju ostale vasi po Furlaniji.

Slika 6: Nova Gorica slikana iz Kapele (Kostanjevice), torej iz juga proti severu med nogometno tekmo, kar pomeni lahko tudi 2X na teden. Zadaj se osvetljena cerkev Svete Gore lahko samo skrije.

Slika 7: stara cesta med Šempetrom in Novo gorico. Med mostovoma na sliki so lani postavli 4 zasenčene svetilke, saj je bil edini del, ki še ni imel svetilk na tem delu. Pod prvim mostom, poleg potoka Vrotjbice gre tudi osvetljena kolesarska steza, pod drugim pa poleg železnice še brutalno osvetljena Šempeterska obvoznica, ki je prava izguba energije, saj nima ne pločnika, celo za kolesarje je prepovedana (z znakom), pa je vseeno osvetljena.

Slika 8: Brutalno osvetljena Šempeterska obvoznica, ki je prava izguba energije. Nima niti pločnika, celo za kolesarje je vožnja prepovedana (z znakom), pa je vseeno osvetljena??? Razsvetljava izvedena s svetilkami tipa CX z izbočeno kapo

Slika 9: slika Goriške in Furlanije: desno spodaj Nova Gorica, ki je bistveno svetlejša od stare Gorice, ki se jo drži in poteka med hriboma levo proti svetli packi, ki najbolj pade v oči, to je že prej omenjen MMP Vrtojba. Zadaj Furlanija. Mogoče si na tem posnetku težko predstavljamo temno noč, opisano na kamnu spomenika.