Ob Mednarodnem letu astronomije MLA 2009 je Temno nebo Slovenije priredilo številne aktivnosti s katerimi smo opozorili javnost na pomen ohranjanja temnega neba, ki hitro izginja zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja.

Danes se pogosto premalo zavedamo, kako škodljivo in potratno je prekomerno osvetljevanje. Naravno, temno nebo smo dobili od naših prednikov, in takega moramo zapustiti našim zanamcem. Na predavanjih bo predstavljen pomen temnega neba za ljudi, živali in rastline, nove tehnike osvetljevanja urbanih področij ter povezanosti zdravja in ekosistema.

Več o dogodkih, ki jih je organiziralo Temno nebo Slovenije:

Noč v soju sveč (Candle Night) Sobota 20. decembra 2008

• Ob 16. uri prižiganje sveče na Prešernovem trgu v Ljubljani.
• Ob 17. uri odhod s Prešernovega trga (nočni pohod po Pokljuki).
• Podroben program

Globe at Night 2009 http://www.globe.gov/GaN/

• 16. do 28. marec 2009 (aktiviramo čimveč šol, da merijo sij neba in štejejo zvezde)

Earth Hour (Ura Zemlje) http://www.earthhour.org/

• 29. marec 2009

Aktivnosti:

• ugasnemo javno in zasebno razsvetljavo
• nočni pohodi planinskih društev
• dejavnosti naravovarstvenih društev (metulji, žuželke, ptice, itd.)

Predavanje v Cankarjevem domu (datum bo določen naknadno)

• Pet predavateljev, 70 minut

2. Mednarodna konferenca in 2. Mednarodni tabor za temno nebo Lastovo 2009.

• Od 14. do 19. septembra 2009

Noč v soju sveč (Candle Night) Ponedeljek, 21. decembra 2009

• ob 16. uri prižiganje sveče na Prešernovem trgu v Ljubljani..
• ob 17. uri odhod s Kongresnega trga (nočni pohod Planica – Tamar)

Občasna predavanja (stalna dejavnost)

Monitoring svetlobnega onesnaženja (stalna dejavnost)

Svetovanje glede kakovostne razsvetljave in načinih zmanjšanja svetlobnega onesnaženja (stalna dejavnost)

Članki in publikacije
Articles and publications (with abstracts in English)

Bojana Ancelj
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo
Svetlobna onesnaženost na širšem okolju Slovenskih Konjic
Diplomska naloga, 2011

Matej Slemnik
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo
Svetlobna onesnaženost na območju Mežiške doline
Diplomska naloga, 2011

Mario Grdić
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo
Geografska analiza svetlobnega onesnaževanja
Primerjalna analiza osvetljenosti križišč izven naselij v Avstriji, Nemčiji in Sloveniji
Diplomska naloga, 2010

Erika Pogačnik
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo
Svetlobno onesnaževanje v Triglavskem narodnem parku
Light Polution in Triglav National Park
Diplomska naloga, 2009

Nina Globovnik
Svetlobno onesnaževanje na širšem območju občine Slovenska Bistrica
Light Pollution in a Wide Region of Commune Slovenska Bistrica
Geografski obzornik, Letnik 55, številka 4, 2008

dr. Carl Steinitz
Reklamni panoji prekrivajo kulturno krajino
Intervju: dr. Carl Steinitz, krajinski arhitekt
Dnevnik – Objektiv / 05.01.2007 / stran: 6

Andrej Guštin
Izgubljene zvezde nad Slovenijo, GEA, maj 2006

Silva Marolt
Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za sanitarno inženirstvo
Škodljivi vplivi svetlobnega onesnaževanja na živa bitja
Harmful effects of light pollution on organisms
Diplomska naloga, 2006

Power Poin predstavitev

Herman Mikuž, Tomaž Zwitter
Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerze v Ljubljani
Širjenje umetne svetlobe v atmosferi in vpliv na svetlobno onesnaženje nočnega neba s primeri iz Slovenije
The propagation of artificial light in the atmosphere and its influence on light pollution of the night sky. Examples from Slovenia

Andrej Mohar
Svetlobno onesnaženje, bleščanje in primerjalne meritve
Light pollution, glare and comparative measurements

Zbornik Svetlobno onesnaženje v katerem so številni strokovni članki s tega področja je izdal Državni zbor RS ob javni predstavitvi mnenj o svetlobnem onesnaževanju okolja 23. aprila 2001. Tiskano obliko zbornika lahko brezplačno naročite pri uredniku teh strani. Navoljo je tudi elektronska verzija zbornika.

Herman Mikuž
University of Ljubljana, Faculty of Mathematics and Physics
Črni Vrh Observatory
Activities Against the Light Pollution in Slovenia
proceedings of the conference “Light pollution and the protection of the night environment, Venice, May 3rd, 2002)

dr. Peter Legiša
Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerze v Ljubljani
Svetlobno onesnaženje = zapravljanje energije
Light Pollution = Waste of Energy

dr. Tomaž Zwitter
Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerze v Ljubljani
Tehnični vidiki zunanjega osvetljevanja
Technical aspects of outdoor lighting

dr. Jure Skvarč
Inštitut Jožef Stefan
Astronomski observatorij Črni Vrh
Meritve svetlobnega onesnaženja na Astronomskem observatoriju Črni Vrh

Herman Mikuž, Boris Arčon
Astronomski observatorij Črni Vrh
Elektro Primorska
Sanacija razsvetljave v okolici observatorija na Črnem Vrhu
Improvement of outdoor lighting in the vicinity of Črni Vrh Observatory

Herman Mikuž
Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerze v Ljubljani
Svetlobno onesnaženje v Sloveniji
Light pollution in Slovenia

Posnetki, ki so nam jih posredovali astronomi amaterji …

Od leve proti desni: Sodišicni (živosrebrne, povsem nezasenčene svetilke), v sredini krožišče Gederovci (natrijeve visokotlačne, delno zasenčene), nato se vidi del Gederovcev, ki ima iste svetilke kot so na krožnem prometu, tistega dela z zasenčenimi živosrebrnimi svetilkami skoraj ni videti. Na desno za gozdom pa je še bencinska črpalka OMV. Foto: Samo Smrke

Cerkev v vasi Težka voda nekaj kilometrov izven Novega mesta. (Zadaj zahaja luna.) Foto: Nejc Ucman

360° panorama Ljubljane iz Šentvida iz streh gimnazije Šentvid. Foto: Dejan Kolarič in Gregor Vertačnik

 
Prva slika je pogled nad mesto Celje iz južne strani, oddaljenost od centra pa približno 2,5 km. Druga slika pa je sama cerkev na hribu (na prvi sliki se nahaja na levi strani), ki so jo pred približno dvema mesecoma(avgust 2005) obnovili, in seveda tud namestiti nov reflektor! Foto: Simon Krulec

Razgled iz Plavij proti zahodu. Na levi nazigata Koper in luka Koper, spredaj so Skofije. Na obzorju lahko nad morjem vidite oranzno crto svetlobnega onesnazenja iz Italije. Oblaki na sliki so visoki do srednje visoki altokumulusi in cirostratusi. Podatki o sliki: 18mm f/3.5, 15 sekund na ISO 200. Foto: Jure Atanackov

Dokaz o svetlobnem onesnaženju v Vodicah. Podatki o sliki: 60 s, f/3.5, 14 mm (28 mm ekvivalent), ISO 400. Foto: Gregor Vertačnik

TV oddajnik na Nanosu slikan iz Krasa. Desno od odajnika se vidi svetlobno onesnaženje od cestninske postaje Nanos, Postojne … Posneto 28.12.05 ob 4.uri z Nikon D70s, 20s, 18 mm, ISO 400. Foto: Matej Mihelčič

Kanjavec (Foto: Jaka Ortar)

Kanjavec (Foto: Jaka Ortar)

Krn (Foto: Jaka Ortar)

Krn (Foto: Jaka Ortar)

Vogel (Foto: Jaka Ortar)

Brilliant zodiacal light on light polluted skies over darkest Austrian Alps

                                report prepared by Andrej Mohar, Dark-Sky Slovenia

Last night (Oct. 26-27, 2009) Andrej Lap and me were able to watch and image fantastic zodiacal light at Emberger Alm which was extremely bright for more than 2 hours (from 3 to 5 AM). It seems that 1900m elevation helps, because atmosphere thickness at such elevation is lower than at sea level. The sky was very transparent, no wind, temperature +1oC. We really enjoyed almost fantastic sky. If I compare 21.4 magnitude sky at Zaplana (600m) and 21.4 magnitude sky at Emberger Alm – Emberger Alm was far more superior, most probably because of thinner atmosphere and higher transparency.

Austria (most probably) and Slovenia (for sure) were yesterday completely covered by thick clouds. This means as there was no light pollution coming from areas with diameter of more than 100 km. Despite this you can see that skies both at Nockalm (2000m) and at Emberger Alm (1900m) were very much light polluted. On image you can see light coming from Italy (mostly), from Switzerland and from Germany.

Photo 1

Photo 1 (up): allsky image obtained at Emberger Alm (1900 m) on Oct. 26, 2009 (4h28UT) with Canon 5D DSLR and 8mm, f/3.5 Sigma fisheye lens. Exposure time was 3 minutes at ISO 1000. The main sources of artificial light that affect the sky brightness over the Nockberge are coming from Slovenia (south), NE Italy (SW) and Switzerland (west). Photo 2 (down): Sky brightness map of left image obtained with software prepared by DS Slovenia. Copyright © 2009 by A. Mohar, Dark Sky Slovenia

Photo 2

This is a clear evidence and confirmation THAT WE HAVE TO REDUCE LIGHT POLLUTION IN ALL CITIES! On images (please also remember my images from Croatia and Slovenia) you can see that northern Italy is a huge source of light pollution which degrades skies in France, Switzerland, Austria, Slovenia and Croatia. All light pollution on images of Nockalm and Emberger Alm came from distances greater that 50km (valleys below mountain were covered by thick clouds, most villages in Austria switched-off light after 11 PM – this is great!). But it is not enought! Lastovo is still superior, because there is so much dark sea (if there are no fishing boats) east, south and west of island. Grossglockner is not far away from Emberger Alm, so we could expect similar results, maybe 0.1 magnitude darker sky, but still not natural dark sky.

The attached images lead us to conclusions that even in Atacama, Chille, a good light pollution protection with diameter of 100 km is not sufficient. Atacama’s advantage is for sure very low humidity and relatively high elevation (if we talk about LP only).

Our work from yesterday is a new confirmation that we need to change complete lighting on our planet. To push 4 protection zones is a strange, not scientific and a mislead. It does not help! Maybe it helps lighting industry, but for sure is not a solution for our environment. I hope that professional astronomers will start to push more strongly a global reduction of light pollution. To preserve 4 or 40 astronomical sites is simply not enough. Astronomy is not just 40 sites, it means more than 1 million amateur astronomers and more that 1 billion starry sky lovers.

We need 0% emissions above horizon on planet Earth (including decorative pollution), we have to switch off lights in all villages after 11PM, we have to ban blue lights and we have to switch-off all highways. Austria and Germany could be a raw model regarding highways. Austria is for sure a leader for no lights in villages after 11PM.

Attached images are confirmation that there is no single point of natural dark sky in Alps. Highest and most remote parts in Alps are already light polluted.

P.S.: Attached photos were done after 2 x 11 hours work and we drove 470 km (LP contributes to CO2? emissions, for sure in many ways…) We currently improve our LP reduction software. This is why attached images are just first quick approximation done by our old LP software and images are for your personal use only. Please ask for final images in case that you would like to publish them.

This true color view was taken on 2005 July 6.9UT. It is a composite image, made by adding four 30 second exposures obtained from a fixed tripod with Canon EOS 20D camera and 20 mm lens. In order to reduce the image smear due to Earth rotation, the camera sensitivity was boosted to ISO 1600. Stars down to -42o declination are visible just over the southern horizon (middle of frame). Some clouds moved over the horizon during the exposure, slightly reflecting the HP sodium light from the distant towns of Osor and Mali Losinj. Copyright © 2005 by H. Mikuz, Crni Vrh Observatory.

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
Župančičeva 6, 1000 Ljubljana, Slovenija
Številka: 354-01-46/97
Datum: 12. 5. 1997
Državni zbor
Republike Slovenije
Šubičeva 4
1000 Ljubljana

Zadeva: Odgovor na poslansko vprašanje g. Sama Bevka, poslanca Državnega zbora RS, o sprejetju uredbe o zmanjšanju in nadzoru svetlobnega onesnaževanja.

Svetlobno onesnaženje je v nekaterih državah urejeno predvsem na območjih, kjer se je zaradi naraščanja urbanizacije nenadzorovano povečala emisija umetne svetlobe, kar je resno ogrozilo nekatere dejavnosti, kot so naprimer astronomska opazovanja. Predpisi, ki urejajo način uporabe svetil v nočnem času, so običajno vezani na prisotnost astronomskih observatorijev na vplivnem območju urbaniziranih predelov. Tudi iz podatkov o posledicah neprimerne rabe svetil v Sloveniji je možno razbrati, da je obratovanje observatorija na Črnem Vrhu ogroženo, zato Ministrstvo za okolje in prostor sprejema pobudo o pripravi ustreznega predpisa, katerega izvajanje bo omogočilo manj moteča astronomska opazovanja na Črnem Vrhu.
mag. Radovan Tavzes
Državni sekretar

Priključek na avtocesto Ljubljana-jug

Priključek na avtocesto Ljubljana-jug je opremljen s popolnoma zasenčenimi visokotlačnimi Na svetilkami tipa CT-4556 (Elektrokovina). Žarnica je v ohišju iz neprozornega materiala, ki je spodaj zaprto z ravnim steklom. Razprševanje svetlobe je regulirano z zrcalno odbojno površino, nameščeno znotraj ohišja. Nočni posnetek (spodaj) nazorno kaže, da te svetilke dobro razpršujejo svetlobo (tla so enakomerno osvetljena) obenem pa ne povzročajo bleščanja ter nobene neposredne emisije nad vodoravno ravnino. V ekološkem smislu je to idealna svetilka.

Sinoči (9. 12. 2009) mi je uspelo narediti nekaj posnetkov svetlobnega onesnaževanja Postojne in bližnje ter daljne okolice. Prilagam posnetek s podatki in identifikacijo virov. Snemal sem iz n.v. 829 m na kraškem robu nad vasjo Strmca severno od Postojne. Dober dostop po makadamski cesti, na koti 829 m je obzorje skoraj povsem odprto in primerno tudi za vsenebni posnetek. Rahla burja, jasno, temp. 0oC, vlaga 75%.

SQM je ob 23h30 pokazal sij neba 21,15 magnitude.

Herman Mikuž

Slika: Nočni pogled na Postojnsko kotlino in bližnjo okolico iz kote na n.v. 829 m nad vasjo Strmica. Foto H. Mikuž.

Ob koncu septembra 2008 v Vodicah na Gorenjskem nekaj noči zapored ni gorela javna razsvetljava. Marsikateri amaterski astronom bi se ugasnitve lokalne javne razsvetljave v času opazovanj v domačem kraju zelo razveselil, a primer iz Vodic jasno kaže, da razsvetljava ene same vasi v bližini mesta ne vpliva opazno na osvetljenost nočnega neba.

Naredili smo primerjavo svetlosti neba nad Vodicami približno v nadglavišču (zenitu) v dveh jasnih nočeh s podobnimi vremenskimi pogoji: v prvi z 28. na 29. september je bila javna razsvetljava ugasnjena, v drugi s 6. na 7. oktober pa je delovala normalno (sliki 1 in 2). V drugi od primerjalnih noči smo za primerjavo posneli še stanje v Šentvidu na severnem robu Ljubljane (slika 3). V času nastanka slik, posnetih 6. oktobra, je bil prvi Lunin krajec pod obzorjem, tako da Lunine svetlobe na slikah ni opaziti. Razlika med svetlostjo neba v Šentvidu in Vodicah je bistveno večja kot v Vodicah ob različnem stanju javne razsvetljave. Iz primerjave slik lahko sklepamo, da k povečani svetlosti nočnega neba nad Vodicami večinoma prispevajo okoliška mesta (Ljubljana, Kranj, Domžale, Mengeš, Medvode) in Letališče JP Ljubljana (sliki 4 in 5), prispevek javne razsvetljave v krogu enega kilometra pa je v tem primeru majhen. Opisani primer kaže, da je za naravno, zvezdnato nočno nebo z izrazito Rimsko cesto potrebna omejitev razsvetljave več deset kilometrov naokoli.

Slike 1–3. Posnetek neba nad Vodicami ob ugasnjeni vaški javni razsvetljavi 28. septembra zvečer (zgoraj levo), ob prižgani javni razsvetljavi 6. oktobra zvečer (zgoraj desno) in stanje neba nad astronomskim observatorijem Gimnazije Šentvid 6. oktobra zvečer (spodaj). Slikano z digitalnim zrcalno-refleksnim fotoaparatom Olympus E-500; čas osvetlive 8 minut, ISO 400, f/3,5, 28 mm (Leica ekvivalent).

 
Sliki 4 in 5. Posnetek osvetljenega nočnega neba nad Vodicami 28. septembra zvečer v smeri proti Ljubljani (levo) in proti Letališču JP Ljubljana (desno). Sliki sta bili posneta z enako opremo in nastavitvami kot slike 1–3, le čas osvetlitve je znašal 1 minuto.

Svetlobno onesnaženje je še precej izrazitejše v oblačnih nočeh. V noči s 27. na 28. september je Ljubljansko kotlino pokrivala enakomerna oblačnost z bazo na okoli 2000 m nadmorske višine. V Vodicah je bilo takrat nebo najsvetlejše proti jugu, okoli 10° nad obzorjem (slika 6), kar je posledica ljubljanske javne razsvetljave. Glede na bazo oblakov je bil ta odboj oddaljen okoli 10 km, torej se je nahajal nad severnim obrobjem Ljubljane. Severno od Vodic do Kamniško-Savinjskih Alp ni mest, zato je v tej smeri nebo nad obzorjem bistveno temnejše kot proti Ljubljani (slika 7). Kljub ugasnjeni javni razsvetljavi nad Vodicami je bilo celotno nebo precej svetlo, kar zopet dokazuje, da glavnina svetlobnega onesnaženja prihaja iz okoliških mest.

 
Sliki 6 in 7. Odsev nočne razsvetljave na oblačni plasti 27. septembra zvečer v smeri proti Ljubljani (levo) in proti Krvavcu (desno). Slikano v Vodicah z digitalnim zrcalno-refleksnim fotoaparatom Olympus E-500; čas osvetlive 1 minuta, ISO 400, f/3,5, 28 mm (Leica ekvivalent).

Gregor Vertačnik