O društvu – Temno nebo

UREDBA
Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja

PUBLIKACIJE
Publikacije o svetlobnem onasnaževanju

SODELUJ
Tudi ti lahko pomagaš zmanjšati svetlobno onasneževanje v Sloveniji

Društvo Temno nebo Slovenije je bilo ustanovljeno 22. septembra 2008. Pred tem smo več let delovali kot civilna pobuda državljanov, zaskrbljenih zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaževanja v Sloveniji. Naš cilj je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaževanja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja, zdravje ljudi in okolje nasploh. Dosegli smo, da je vlada RS dne 30. avgusta 2007 sprejela Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onasneževanja okolja s čimer se uvaja nadzor in nekatere omejitve na področju zunanje razsvetljave. Člani društva skrbimo tudi za stalno instrumentalno spremljanje (monitoring) svetlobnega onesnaževanja. Temno nebo je zaklad, ki smo ga dobili od naših prednikov in smo ga dolžni ohraniti bodočim generacijam. Je tudi pomemben del naše naravne dediščine, ki jo utegnemo zaradi nevestnega ravnanja izgubiti za zmeraj. Temno nebo je tudi naše okno v vesolje, slednje pa naravni fizikalni laboratorij v katerem astronomi opazujejo in proučujejo različne pojave in njihove zakonitosti. Zaradi uporabe nezasenčenih ali slabo zasenčenih svetlobnih teles, ki nekontrolirano svetijo v nebo postaja ponoči nebo nad Slovenijo že tako svetlo, da so resno ogrožena astronomska opazovanja. Svetlobno onesnaženje pa ima tudi številne druge negativne posledice za okolje, živali in zdravje ljudi. Nenazadnje je razkošna zunanja razsvetljava, ki se širi po Sloveniji v nasprotju z načeli trajnostnega razvoja saj se za ta namen porabi vsako leto več električne energije, s tem pa tudi povečujemo izpuste toplogrednih plinov. Tako ima Slovenija med državami EU že zdaj rekordno porabo elektrike za razsvetljavo.

Cilj Društva Temno nebo Slovenije

Namen društva je opozoriti strokovno in širšo javnost na problem svetlobnega onesnaženja in njegov negativen vpliv na astronomska opazovanja in okolje nasploh. Gre za še enega od virov onesnaževanja okolja, ki ga zaznavamo odkar je prišlo do velikega povečanja emisije svetlobe iz umetnih izvorov, v glavnem iz velikih urbanih področij. Nezasenčene in delno zasenčene ter nestrokovno postavljene svetilke zunanje razsvetljave pogosto srečujemo tudi v Sloveniji. Velik del svetlobnega toka (in s tem dragocene električne energije) se tako brez najmanše koristi izgublja v nebo. Še več, svetloba, ki nam uhaja v nebo se razpršuje na vodnih kapljicah in delcih prahu, nebo zato postaja svetlejše, da se šibki nebesni objekti preprosto izgubijo na njegovem ozadju. V Sloveniji k svetlobnemu onesnaženju največ prispevajo velika urbana področja kot so ljubljanska kotlina, Maribor, celjska kotlina pa tudi obalna regija. Precejšen del umetne svetlobe dobimo tudi iz sosednjih držav, predvsem iz Italije in Hrvaške. O sedanjem nivoju onesnaženja priča zgornji satelitski posnetek ter dokumentacija, ki smo jo zbrali na teh straneh.

Cilj društva nikakor ni da bi bila Slovenija ponoči v temi, hočemo le boljšo razsvetljavo, ki sveti navzdol, kjer svetlobo potrebujemo in ne navzgor, kjer nikomur ne koristi. Naša skrb za kvaliteto nočnega neba je povsem v skladu z “Univerzalno deklaracijo o pravicah bodočih generacij”, ki jo je izdal UNESCO in ki pravi “Bodoče generacije imajo pravico do neokrnjene narave in čistega okolja, vključno s pravico do čistega neba”.

Pričakujemo, da se bodo društvu pridružili tako strokovnjaki za razsvetljavo in proizvajalci svetilk, kot tudi pristojni državni organi s sprejemom ustrezne regulative, ki bo vzpodbudila namestitev kvalitetnejše zunanje razsvetljave in obenem zmanjšala svetlobno onesnaženje na najmanjšo mero. V to smer je naravnana tudi “Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja”, ki jo je vlada RS sprejela 30. avgusta 2007 in je bila dne 7. 9. 2007 objavljena v Uradnem Listu RS. Tako uredba v 4. členu zahteva uporabo izključno ekoloških, to je popolnoma zasenčenih svetilk, ki imajo delež svetlobnega toka, ki seva navzgor 0%.

Uporaba kvalitetnejših svetilk pomeni tudi nižjo porabo električne energije in posredno tudi manjše emisije škodljivih plinov, posebej glede na dejstvo, da se dobršen del električne energije v Sloveniji proizvede z izgorevanjem fosilnih goriv v termoelektrarnah.