Novice

Upoštevaj nasvete za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja

Načini s katerimi lako pomagamo:

– Osvetljujmo samo tam, kjer svetlobo potrebujemo in samo takrat, ko jo potrebujemo. Luči na vrtu in v okolici hiše ugasnemo, ko gremo spat, varnostne luči pa naj imajo senzor, ki jih prižge takrat, ko zazna premikanje.

– Različne barve svetlobe privlačijo različne količine žuželk. Največ žuželk prileti na vire modre in bele svetlobe, na svetilkah, ki svetijo rumeno in oranžno, pa jih je občutno manj. Zato uporabljajmo sijalke s toplo svetlobo, ki je tudi bolj prijetna za ljudi.

– Svetilke namestimo tako, da ne svetijo nad vodoravnico – svetloba, ki uhaja v nebo, človeku ne koristi in pomeni nepotrebno izgubo energije. Uporabljajmo zasenčene svetilke, ki jih usmerimo navzdol.

– Ozaveščamo javnost, prijatelje, znance, sorodnike.

– Opozarjamo na nepravilno razsvetljavo.

Zbornik Svetlobno onesnaženje

Zbornik Svetlobno onesnaženje v katerem so številni strokovni članki s tega področja je izdal Državni zbor RS ob javni predstavitvi mnenj o svetlobnem onesnaževanju okolja 23. aprila 2001. Tiskano obliko zbornika lahko brezplačno naročite pri uredniku teh strani. Na voljo je tudi elektronska verzija zbornika

Zbornik “Svetlobno onesnaženje”
Seznam prispevkov

1. Andrej Gerenčer:
Pozdrav predsednika odbora Državnega zbora RS za infrastrukturo in okolje

2. Samo Bevk, Poslanec Državnega zbora RS:
Poslanska pobuda za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja okolja

3. mag. Radovan Tavzes, Ministrstvo za okolje in prostor

Predstavitev predloga vladne uredbe o preprečevanju svetlobnega onesnaževanja okolja

4. Janez Pezelj, Vodja oddelka za informiranje DZ RS
Svetlobno onesnaževanje v luči antropocentričnega premisleka

5. Herman Mikuž, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko

Svetlobno onesnaženje v Sloveniji

6. Dr. Tomaž Zwitter, Univerza v Ljubljani, Fakluteta za matematiko in fiziko
Tehnični vidiki zunanjega osvetljevanja

7. Dr. Jure Skvarč, Institut Jožef Stefan
Meritve svetlobnega onesnaženja na astronomskem observatoriju Črni Vrh

8. Dr. Peter Legiša, Fakulteta za matematiko in fiziko
Svetlobno onesnaženje = zapravljanje energije

9. Alenka Kremzer, Astronomsko društvo Orion Maribor
Svetlobna onesnaženost Maribora

10. Herman Mikuž, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko, Boris Arčon, Elektro Primorska
Sanacija razsvetljave v okolici observatorija Črni Vrh

11. Dr. Tomi Trilar, Prirodoslovni muzej Slovenije
Vpliv svetlobnega onesnaženja na žuželke

12. Božidar Flajšman, predsednik Ekološkega foruma LDS
Za primerno nočno razsvetljavo (Ohranimo svetlobo zvezd)

13. Marko Bizjak, Javna razsvetljava d.d. Ljubljana
Javna razsvetljava in problematika vsiljene svetlobe

14. Vlado Planinšek, mag. Andrej Orgulan, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo Maribor, Stanko Eršte, Elektrokovina Svetilke d.o.o.
Maribor Zmanjšanje motečih emisij svetlobe

15. Aleš Štravs, Pravna fakulteta v Ljubljani
Kratek pregled tuje in domače regulative s področja svetlobnega onesnaževanja

16. Dr., Peter Legiša, dr. Peter Trontelj
Pripombe društva za opazovanje in proučevanje ptic na predlog uredbe o svetlobnem onesnaževanju okolja

17. Pismo Dr. Marka Hawline

18.Tekst poslanske pobude poslanca Sama Bevka

19. Magnetogram diskusije

20. Zaključek (dopis vladi RS z dne 7. 5. 2001)

Programski paketi za načrtovanje razsvetljave

EASY Light – Save the Sky ver. 3.0

EASY Light – Save the Sky je programski paket za načrtovanje razsvetljave, namenjen ekspertom pa tudi začetnikom. Namen paketa je optimizacija načrtovanja cestne razsvetljave. Ob upoštevanju tehničnih in varnostnih normativov nam programski paket omogoča zlasti naslednje:

  • optimizacija razdalj med svetilkami (razdalja med drogovi/višina)
  • optimizacija inštalirane moči na določeni cestni površini
  • optimizacija osvetljenosti
  • izbor ekoloških svetilk, ki ne oddajajo svetlobe v nebo

Programski paket upošteva predpise, ki jih je za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja sprejela italijanska pokrajina Lombardija. Poleg tega upošteva tudi italijansko normo UNI 10439 iz julija 2001 in priporočilo CIE 30. Pri testiranju paketa Save the Sky so rezultate primerjali z nekaterimi najbolj znanimi paketi za načrtovanje razsvetljave, kot so npr. Relux 3.0, ewoEXCALC 1.01.03 in Lite Star 4.1 in 5.0. Ugotovili so, da program Save the Sky le minimalno odstopa od navedenih programov.

Download EASYLight – Save the Sky ver. 4.0

Tuje uredbe

Zakon pokrajine Furlanija in Julijska Krajina z dne 31. maja 2007

Regionalni parlament Furlanije in Julijske Krajine je 31. maja 2007 sprejel zakon proti svetlobnemu onesnaženju. Zakon je na las podoben Lombardijskemu, ki ga sicer smatrajo za enega najboljših v svetu. Zakona prepoveduje svetenje nad vodoravnico, kar bo imelo dolgoročno ugoden učinek tudi na stanje neba v zahodni Sloveniji, ki velik del onesnaženja dobi iz Furlanije Julijske Krajine.

 

Zakon pokrajine Lombardija štev. 17 z dne 27. 3. 2000

Ta zakon je postal zgled vsem, ki pripravljajo zakonodajo na področju svetlobnega onesnaženja in ga smatramo, kot enega najboljših na svetu. Zakon je preveden v angleščino in sicer kot vzorčni zakon za druge evropske države. Sicer pa je njegova vsebina popolnoma identična originalnemu zakonu za Lombardijo. Prevod sicer ni najboljši, a je uporaben.

Spodaj so smiselno prevedeni ključni členi zakona. Marsikaj od tega bi lahko povzeli pri pripravi uredbe za Slovenijo.

6. člen zakona

1. V roku treh let od uveljavitve zakona morajo občine pripraviti plane zunanje razsvetljave v skladu z določbami zakona LR 17/00. Brez pooblastila župana ni več možno nameščanje nikakršne zunanje razsvetljave (javne ali privatne). Projektanti, monterji, proizvajalci in uvozniki morajo dosledno upoštevati zakonska določila.

2. Samo sistemi za razsvetljavo, ki imajo emisijo svetlobe 0 cd/klm pod kotom 900 ali več se smatrajo za razsvetljavo, ki ne onesnažuje okolja in je energetsko varčna. Opremljeni morajo biti s sijalkami z največjim možnim izkoristkom in osvetljevati površine v skladu z obstoječimi varnostnimi standardi. Opremljeni morajo biti tako, da je možno svetlobni tok zmanjšati najmanj za 30%, ko to dopuščajo varnostni razlogi.

Izjeme so inštalacije, katerih posamezni vir ne oddaja več kot 1500 lumnov ter naprave, ki so v začasni uporabi in se jih izklaplja ob 20h v zimskem oziroma 22 uri v poletnem času.

3. Osvetljava reklamnih panojev mora biti izvedena tako, da je svetlobni vir nameščen na zgornji strain panoja in sveti navzdol.

4. Osvetljava športnih površin in velikih področij kakršnegakoli tipa mora biti izvedena tako, da se izognemo emisijam svetlobe proti nebu in izven področja osvetlitve.

5. Proizvajalci, uvozniki in dobavitelji svetlobnih naprav morajo izdelku priložiti certifikat s katerim potrjujejo, da ustreza obstoječi zakonodaji. Tak izdelek mora imeti oznako “anti-light-pollution in z optiko, ki zmanjšuje porabo energije v skladu z zakonom Lombardije” Izdelku morajo biti priložena navodila za pravilno uporabo.

6. Prepovedana je uporaba rotirajočih ali fiksnih svetlobnih snopov kateregakoli tipa v reklamne namene.

7. Osvetljava stavb in spomenikov mora biti izvedeno z žarometi, ki so montirani na vrhu stavbe in svetijo navzdol. Le v primeru če to ni tehnično izvedljivo ali v povezavi z estetskimi razlogi je lahko svetlobni vir največ en meter pod nivojem zgornjega roba površine, ki jo osvetljujemo. V tem primeru morajo biti svetlobne naprave opremljene:

  • z zaščitnimi rešetkami, ki zmanjšujejo razprševanje svetlobe mimo površine, ki jo osvetljujemo, ter
  • z napravami za delno ali popolno izklapljanje ob 23 uri (zimski čas) oziroma 24 uri (poletni čas)

9. člen zakona

Nacionalni astronomski observatoriji, profesionalni in neprofesionalni, regionalnega ali lokalnega pomena, ki se ukvarjajo z raziskavami ali popularizacijo astronomije so zaščiteni po tem zakonu. Območja zaščite imajo polmer

  • a) 30 kilometrov za profesionalni observatorij
  • b) 15 kilometrov za neprofesionalni observatorij
  • v roku štirih let od uveljavitve tega zakona morajo biti vsi svetlobni viri znotraj zaščitnih con, ki ne ustrezajo določilom zakona zamenjani ali ustrezno modificirani tako, da zmanjšajo onesnaževanje in porabo energije. Dovoljena je le uporaba visoko in nizkotlačnih natrijevih svetilk.
  •  Fizične osebe lahko takoj pričnejo z ustrezno adaptacijo obstoječih svetilk ali zamenjavo z novimi zasenčenimi
  • Za zmanjšanje porabe energije in v primeru, ko svetlobne instalacije nimajo vgrajenih regulatorjev svetlobnega toka lahko dosežemo zmanjšanje porabe z izklapljanjem polovice svetlobnih virov ob 23 uri v zimskem ter 24 uri v poletnem času.
  • Obstoječe svetlobne naprave (kroglaste svetilke iz prosojnih materialov, ipd.), ki močno onesnažujejo okolje je treba zasenčiti do te mere, da jakost svetlobnega toka ne presega 15 cd na 1000 lumnov v smeri 90° in višje. Izjema so inštalacije, katerih posamezni vir ne oddaja več kot 1500 lumnov , naprave, ki so v začasni uporabi in se jih izklaplja ob 20 v zimskem oziroma 22 uri v poletnem času ter naprave ki so predvidene za zamenjavo v roku 4 let od uveljavitve tega zakona.
  • Reklamni panoji morajo biti osvetljeni od zgoraj navzdol. Obvezno je izklapljanje panojev ob 22 uri (pozimi) oziroma 24 uri (poleti).
  • Naklon reflektorjev, ki osvetljujejo parkirišča , železniške postaje, ulice, trge, dvorišča, industrijske obrate, športne površine ali površine kateregakoli tipa mora biti tak, da ne oddajajo več kot 0 cd na 1000 lumnov pod kotom 90 stopinj in več. Reflektorji z asimetričnimi odbojnimi površinami imajo pri izboru prednost.
  • Sprememba naklona svetlobnih virov mora biti izvedena v roku 6 mesecev od uveljavitve zakona.

Nadzor nad izvajanjem zakona izvaja mestna policija.

Predpisane so tudi kazni (glej 8. člen zakona)

Letos marca so ga predstavili v komisiji za okolje pri evropskem parlamentu. Več o aktivnostih v evropi je na strani: http://www.vialattea.net/

Nekaj podatkov o učinkovitosti uveljavljanjem zakona je na srečanju predstavil ing. Diego Bonata, eden od piscev zakona

Statistika montaže novih cut-off svetilk pred in po uveljavitvi zakona

Delež cut-off svetilk v primerjavi s celotnim številom na novo montiranih svetilk pred sprejetjem zakona LR 17/00

Tip razsvetljave Delež cut-off svetilk v %
Cestna razsvetljava 30
Urbane površine 10
Privatne površine in spomeniki 5

Delež cut-off svetilk v primerjavi s celotnim številom na novo montiranih svetilk po sprejemu zakona LR 17/00 (leto 2001)

Tip razsvetljave Delež cut-off svetilk v %
Cestna razsvetljava 75-85
Urbane površine 50-55
Privatne površine in spomeniki 25-30

Podatki kažejo, da je prišlo do radikalne spremembe saj se je delež popolnoma zasenčenih svetilk povečal za 2 do 5 krat.

Po sprejemu zakona so izdali tudi priročnik z navodili za izvedbo zakona, imenovan “Visual regolamento di Attuazione della LR 17/00 ”, v katerem so členi zakona opremljeni z nazornimi skicami in fotografijami in prikazujejo primere razsvetljave, ki je skladna z zakonom in tiste, ki ni. Priročnik vsebuje tudi karto Lombardije z zaščitenimi območji astronomskih observatorijev, natančen seznam observatorijev in seznam naselij, ki spadajo v vplivna območja observatorijev. Nadalje vsebuje še:

  • navodila za pripravo planov (projektov) javne razsvetljave
  • formularje za popis obstoječe razsvetljave, ki ne ustreza zakonu
  • primere izjav o skladnosti svetlobnih naprav z zakonom (izpolnjujejo proizvajalci in uvozniki)
  • navodila za razumevanje fotometričnih diagramov
  • tabele, ki prikazujejo svetilnost virov v odvisnosti od naklonskega kota svetilke
  • pogoje za izdajanje koncesij za vzdrževanje javne razsvetljave
  • primer odločbe župana s katero prepoveduje uporabo laserskih reflektorjev

Priročnik obsega 71 strani in je na voljo v elektronski obliki.

http://www.cielobuio.org/cielobuio/lrl17/visualreg17en.htm

Podoben priročnik bi morali ob sprejemu uredbe pripraviti tudi v Sloveniji. Vsekakor je to odličen priročnik za učinkovito izvedbo zakona.

Mednarodno leto astronomije 2009

Ob Mednarodnem letu astronomije MLA 2009 je Temno nebo Slovenije priredilo številne aktivnosti s katerimi smo opozorili javnost na pomen ohranjanja temnega neba, ki hitro izginja zaradi naraščajočega svetlobnega onesnaženja.

Danes se pogosto premalo zavedamo, kako škodljivo in potratno je prekomerno osvetljevanje. Naravno, temno nebo smo dobili od naših prednikov, in takega moramo zapustiti našim zanamcem. Na predavanjih bo predstavljen pomen temnega neba za ljudi, živali in rastline, nove tehnike osvetljevanja urbanih področij ter povezanosti zdravja in ekosistema.

Več o dogodkih, ki jih je organiziralo Temno nebo Slovenije:

Noč v soju sveč (Candle Night) Sobota 20. decembra 2008

  • Ob 16. uri prižiganje sveče na Prešernovem trgu v Ljubljani.
  • Ob 17. uri odhod s Prešernovega trga (nočni pohod po Pokljuki).
  • Podroben program


Globe at Night 2009
 http://www.globe.gov/GaN/

  • 16. do 28. marec 2009 (aktiviramo čimveč šol, da merijo sij neba in štejejo zvezde)


Earth Hour (Ura Zemlje)
 http://www.earthhour.org/

  • 29. marec 2009

Aktivnosti:

  • ugasnemo javno in zasebno razsvetljavo
  • nočni pohodi planinskih društev
  • dejavnosti naravovarstvenih društev (metulji, žuželke, ptice, itd.)


Predavanje v Cankarjevem domu
 (datum bo določen naknadno)

  • Pet predavateljev, 70 minut


2. Mednarodna konferenca in 2. Mednarodni tabor za temno nebo Lastovo 2009.

  • Od 14. do 19. septembra 2009


Noč v soju sveč (Candle Night)
 Ponedeljek, 21. decembra 2009

  • ob 16. uri prižiganje sveče na Prešernovem trgu v Ljubljani..
  • ob 17. uri odhod s Kongresnega trga (nočni pohod Planica – Tamar)


Občasna predavanja (stalna dejavnost)


Monitoring svetlobnega onesnaženja (stalna dejavnost)


Svetovanje glede kakovostne razsvetljave in načinih zmanjšanja svetlobnega onesnaženja (stalna dejavnost)

Članki in publikacije

Članki in publikacije
Articles and publications (with abstracts in English)

Bojana Ancelj
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo
Svetlobna onesnaženost na širšem okolju Slovenskih Konjic
Diplomska naloga, 2011

Matej Slemnik
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo
Svetlobna onesnaženost na območju Mežiške doline
Diplomska naloga, 2011

Mario Grdić
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo
Geografska analiza svetlobnega onesnaževanja

Primerjalna analiza osvetljenosti križišč izven naselij v Avstriji, Nemčiji in Sloveniji
Diplomska naloga, 2010

Erika Pogačnik
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo
Svetlobno onesnaževanje v Triglavskem narodnem parku
Light Polution in Triglav National Park
Diplomska naloga, 2009

Nina Globovnik
Svetlobno onesnaževanje na širšem območju občine Slovenska Bistrica
Light Pollution in a Wide Region of Commune Slovenska Bistrica
Geografski obzornik, Letnik 55, številka 4, 2008

dr. Carl Steinitz
Reklamni panoji prekrivajo kulturno krajino
Intervju: dr. Carl Steinitz, krajinski arhitekt
Dnevnik – Objektiv / 05.01.2007 / stran: 6

Andrej Guštin
Izgubljene zvezde nad Slovenijo, GEA, maj 2006

Silva Marolt
Univerza v Ljubljani, Visoka šola za zdravstvo, Oddelek za sanitarno inženirstvo
Škodljivi vplivi svetlobnega onesnaževanja na živa bitja
Harmful effects of light pollution on organisms
Diplomska naloga, 2006

Power Poin predstavitev

Herman Mikuž, Tomaž Zwitter
Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerze v Ljubljani
Širjenje umetne svetlobe v atmosferi in vpliv na svetlobno onesnaženje nočnega neba s primeri iz Slovenije
The propagation of artificial light in the atmosphere and its influence on light pollution of the night sky. Examples from Slovenia

Andrej Mohar
Svetlobno onesnaženje, bleščanje in primerjalne meritve
Light pollution, glare and comparative measurements

Zbornik Svetlobno onesnaženje v katerem so številni strokovni članki s tega področja je izdal Državni zbor RS ob javni predstavitvi mnenj o svetlobnem onesnaževanju okolja 23. aprila 2001. Tiskano obliko zbornika lahko brezplačno naročite pri uredniku teh strani. Navoljo je tudi elektronska verzija zbornika.

Herman Mikuž
University of Ljubljana, Faculty of Mathematics and Physics
Črni Vrh Observatory
Activities Against the Light Pollution in Slovenia
proceedings of the conference “Light pollution and the protection of the night environment, Venice, May 3rd, 2002)

dr. Peter Legiša
Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerze v Ljubljani
Svetlobno onesnaženje = zapravljanje energije
Light Pollution = Waste of Energy

dr. Tomaž Zwitter
Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerze v Ljubljani
Tehnični vidiki zunanjega osvetljevanja
Technical aspects of outdoor lighting

dr. Jure Skvarč
Inštitut Jožef Stefan
Astronomski observatorij Črni Vrh
Meritve svetlobnega onesnaženja na Astronomskem observatoriju Črni Vrh

Herman Mikuž, Boris Arčon
Astronomski observatorij Črni Vrh
Elektro Primorska
Sanacija razsvetljave v okolici observatorija na Črnem Vrhu
Improvement of outdoor lighting in the vicinity of Črni Vrh Observatory

Herman Mikuž
Fakulteta za matematiko in fiziko, Univerze v Ljubljani
Svetlobno onesnaženje v Sloveniji
Light pollution in Slovenia

Arhiv posnetkov

Posnetki, ki so nam jih posredovali astronomi amaterji …


Od leve proti desni: Sodišicni (živosrebrne, povsem nezasenčene svetilke), v sredini krožišče Gederovci (natrijeve visokotlačne, delno zasenčene), nato se vidi del Gederovcev, ki ima iste svetilke kot so na krožnem prometu, tistega dela z zasenčenimi živosrebrnimi svetilkami skoraj ni videti. Na desno za gozdom pa je še bencinska črpalka OMV. Foto: Samo Smrke


Cerkev v vasi Težka voda nekaj kilometrov izven Novega mesta. (Zadaj zahaja luna.) Foto: Nejc Ucman


360° panorama Ljubljane iz Šentvida iz streh gimnazije Šentvid. Foto: Dejan Kolarič in Gregor Vertačnik

 
Prva slika je pogled nad mesto Celje iz južne strani, oddaljenost od centra pa približno 2,5 km. Druga slika pa je sama cerkev na hribu (na prvi sliki se nahaja na levi strani), ki so jo pred približno dvema mesecoma(avgust 2005) obnovili, in seveda tud namestiti nov reflektor! Foto: Simon Krulec


Razgled iz Plavij proti zahodu. Na levi nazigata Koper in luka Koper, spredaj so Skofije. Na obzorju lahko nad morjem vidite oranzno crto svetlobnega onesnazenja iz Italije. Oblaki na sliki so visoki do srednje visoki altokumulusi in cirostratusi. Podatki o sliki: 18mm f/3.5, 15 sekund na ISO 200. Foto: Jure Atanackov


Dokaz o svetlobnem onesnaženju v Vodicah. Podatki o sliki: 60 s, f/3.5, 14 mm (28 mm ekvivalent), ISO 400. Foto: Gregor Vertačnik


TV oddajnik na Nanosu slikan iz Krasa. Desno od odajnika se vidi svetlobno onesnaženje od cestninske postaje Nanos, Postojne … Posneto 28.12.05 ob 4.uri z Nikon D70s, 20s, 18 mm, ISO 400. Foto: Matej Mihelčič


Kanjavec (Foto: Jaka Ortar)


Kanjavec (Foto: Jaka Ortar)


Krn (Foto: Jaka Ortar)


Krn (Foto: Jaka Ortar)


Vogel (Foto: Jaka Ortar)

Nockalm-poročilo z obiska

Brilliant zodiacal light on light polluted skies over darkest Austrian Alps

                                report prepared by Andrej Mohar, Dark-Sky Slovenia

Last night (Oct. 26-27, 2009) Andrej Lap and me were able to watch and image fantastic zodiacal light at Emberger Alm which was extremely bright for more than 2 hours (from 3 to 5 AM). It seems that 1900m elevation helps, because atmosphere thickness at such elevation is lower than at sea level. The sky was very transparent, no wind, temperature +1oC. We really enjoyed almost fantastic sky. If I compare 21.4 magnitude sky at Zaplana (600m) and 21.4 magnitude sky at Emberger Alm – Emberger Alm was far more superior, most probably because of thinner atmosphere and higher transparency.

Austria (most probably) and Slovenia (for sure) were yesterday completely covered by thick clouds. This means as there was no light pollution coming from areas with diameter of more than 100 km. Despite this you can see that skies both at Nockalm (2000m) and at Emberger Alm (1900m) were very much light polluted. On image you can see light coming from Italy (mostly), from Switzerland and from Germany.

Photo 1

Photo 1 (up): allsky image obtained at Emberger Alm (1900 m) on Oct. 26, 2009 (4h28UT) with Canon 5D DSLR and 8mm, f/3.5 Sigma fisheye lens. Exposure time was 3 minutes at ISO 1000. The main sources of artificial light that affect the sky brightness over the Nockberge are coming from Slovenia (south), NE Italy (SW) and Switzerland (west). Photo 2 (down): Sky brightness map of left image obtained with software prepared by DS Slovenia. Copyright © 2009 by A. Mohar, Dark Sky Slovenia

Photo 2

This is a clear evidence and confirmation THAT WE HAVE TO REDUCE LIGHT POLLUTION IN ALL CITIES! On images (please also remember my images from Croatia and Slovenia) you can see that northern Italy is a huge source of light pollution which degrades skies in France, Switzerland, Austria, Slovenia and Croatia. All light pollution on images of Nockalm and Emberger Alm came from distances greater that 50km (valleys below mountain were covered by thick clouds, most villages in Austria switched-off light after 11 PM – this is great!). But it is not enought! Lastovo is still superior, because there is so much dark sea (if there are no fishing boats) east, south and west of island. Grossglockner is not far away from Emberger Alm, so we could expect similar results, maybe 0.1 magnitude darker sky, but still not natural dark sky.

The attached images lead us to conclusions that even in Atacama, Chille, a good light pollution protection with diameter of 100 km is not sufficient. Atacama’s advantage is for sure very low humidity and relatively high elevation (if we talk about LP only).

Our work from yesterday is a new confirmation that we need to change complete lighting on our planet. To push 4 protection zones is a strange, not scientific and a mislead. It does not help! Maybe it helps lighting industry, but for sure is not a solution for our environment. I hope that professional astronomers will start to push more strongly a global reduction of light pollution. To preserve 4 or 40 astronomical sites is simply not enough. Astronomy is not just 40 sites, it means more than 1 million amateur astronomers and more that 1 billion starry sky lovers.

We need 0% emissions above horizon on planet Earth (including decorative pollution), we have to switch off lights in all villages after 11PM, we have to ban blue lights and we have to switch-off all highways. Austria and Germany could be a raw model regarding highways. Austria is for sure a leader for no lights in villages after 11PM.

Attached images are confirmation that there is no single point of natural dark sky in Alps. Highest and most remote parts in Alps are already light polluted.

P.S.: Attached photos were done after 2 x 11 hours work and we drove 470 km (LP contributes to CO2? emissions, for sure in many ways…) We currently improve our LP reduction software. This is why attached images are just first quick approximation done by our old LP software and images are for your personal use only. Please ask for final images in case that you would like to publish them.